5 stvari, ki se bodo do leta 2030 spremenile v delovnem procesu
Nove tehnologije, pomanjkanje specifičnih veščin in zaupanja na delovnem mestu je le nekaj izzivov, s katerimi se bodo podjetja soočala v prihodnosti, in ki bodo povzročali spremembe v delovnih kolektivih.
Odpri galerijo
Zadnja leta je bilo moč opaziti velik poudarek na dojemanju delovne kulture – pa naj gre z vidika delodajalca ali zaposlenega. Delovna kultura je bila v eni zadnjih raziskav podjetja Hired takoj na drugem mestu pomembnosti med kandidati, ki so se odločali za novo karierno poglavje v drugem podjetju.
Kultura podjetja se odraža v več različnih pogledih, kjer so v obziru demografske spremembe, raznolikost in vpetost vseh zaposlenih, prepoznavanje manka določenih znanj, avtomatizacija delovnega procesa, vpletene tehnologije in nenazadnje spremljanje podatkov, ki lahko govorijo o trenutnem in napovedujejo dolgoročni napredek podjetja. Na podlagi indicev ponujamo nekaj vpogledov, kako bi se delovni procesi lahko spremenili v prihodnosti.
Ekipe bodo najverjetneje bolj prostorsko oddaljene, posamezniki bodo prihajali z različnih kulturnih ozadij in z raznovrstnimi komunikacijskimi predispozicijami. Tehnične rešitve bodo zato v tem pogledu odigrale pomembno vlogo in olajšale sodelovanje v časovnih pasovih in različnih koncih sveta.
Z uporabo virtualne resničnosti, video iger in drugih novih orodij bi v podjetjih lahko ustvarjali prostor, ki svoje zaposlene spodbuja k drugačnemu razmišljanju. »Prepričati ljudi, da so v nečem posebni, imajo kje težavo ali so v določenih situacijah pristranski, je marsikdaj težko,« pove Mike Fenlon, izvršni direktor PwC. »Drugače je, ko nastopijo v situaciji, kjer lahko vidijo svoje lastne reakcije. Takrat lahko lažje ugotovijo, kje lahko postanejo še boljši,« dodaja za FastCompany.
Že več let je manko učinkovite komunikacije v podjetjih – med sodelavci, vodilnimi in njihovimi zaposlenimi, na veliki preizkušnji. Podjetja pa se z resnostjo problema še ne ukvarjajo pretirano. Niti velike, odprte pisarne, kjer zbranost in tišino zaposleni lovijo s slušalkami, ne pripomorejo k boljši komunikaciji. Allen Adamson, soustanoviteljica oglaševalske agencije Metaforce, celo pravi, da se bodo zaposleni, če bo šlo tako naprej, veliko raje s sodelavcem pogovorili po mobilnih kanalih in ne v živo.
Čez desetletje se bo razkorak v komunikacijskih veščinah zato še povečal. Poleg posredovanja glasovnih, tekstovnih in video sporočil po mobilnih napravah, pa bo svoje dodal tudi napredek v razvoju virtualne resničnosti. Ta bo spremenil način srečevanja in interakcije med ljudmi, najbolj učinkoviti komunikator pa bo spretno vključeval in prepletal uporabo različnih medijev. Prilagajanje in spretnost uporabe več platform bo bistvenega pomena, pravi Jeanne Meister, ustanovna partnerica Future Workplace, kadrovsko svetovalnega in raziskovalnega podjetja, ki ponuja vpogled v prihodnost učenja in dela. Pri FastCompany poudarjajo še, da bo upravljanje in nadgradnja samih platform bo postala bistvena.
Ker umetna inteligenca in strojno učenje danes prežemata mnoga področja dela, bodo imeli delodajalci dostop do večine podatkov o zaposlenih, njihovi produktivnosti in vzorcih dela. Ta preglednost bo delodajalcem omogočila iskanje načinov za izboljšanje produktivnosti z dodatnimi treningi in izobraževanji na področju, kjer ima zaposleni največ težav. A posedovanje takšnih podatkov bo zahtevalo tudi ustrezno obravnavo, saj bo lahko hitreje prišlo do njihove zlorabe. Zaradi tega pa se lahko pojavijo tudi pomisleki glede zasebnosti in zaupanja, pravi industrijsko-organizacijski psiholog, Steve Weingarden, ustanovitelj Innovators of Change, kadrovsko-svetovalnega podjetja.
»Vedno obstaja možnost, da množica podatkov, ki jih imamo, ni pravilno interpretirana,« je še dejal za FastCompany. Vodje jih bodo zato morali znati analizirati in mnogokrat preveriti še osebno, da bodo lahko popolnoma prepričani, da je njihova interpretacija pravilna. Zaposleni pa bodo morali čutiti, da delodajalci varujejo zbrane podatke o njih, zato bo preglednost načina zbiranja in uporabe podatkov potrebna za spodbujanje zaupanja med delodajalcem in zaposlenim, še dodaja Fenlon.
Ker tehnologija avtomatizira več nalog in spreminja delovna mesta, ki jih mora opraviti zaposleni, ustvarja med mnogimi tudi zaskrbljenost nad tem, da bi nanje pozabili ali da bi postali nepotrebni v delovnem procesu. Delavci in delodajalci bodo zato morali skupaj sodelovati in stremeti k vseživljenjskem učenju. Le tako bodo lahko v koraku s tehnologijo in razvojem novih delovnih mest. Med vodjo in zaposlenimi bo zato moral biti stkan zaupen odnos, da bosta skupaj iskala rešitve, ko se bodo pojavile težave glede prevzemanja delovnih nalog s strani tehnologije.
Na kulturo vplivajo tudi prostori, v katerih ljudje delajo, pravi Elina Cardet, direktorica arhitekturnega in oblikovalskega podjetja Perkins + Will. V nasprotju s tlorisi odprtega prostora napredna podjetja oblikujejo prožnejše, premišljeno zasnovane delovne prostore, ki res lahko olajšajo delovni proces in potrebe zaposlenih, pravi. Takšne prenove bodo vključevale več zasebnih prostorov in delovnih postaj, kjer bo možno skoncentrirano in globoko delo. Ko bodo pisarne ali novi delovni prostori povezani z naprednimi orodji, bo tudi nadzor nad določenimi dejavniki - od osvetlitve in ravni hrupa do temperature - prinesel optimizacijo za uspešnost in udobje zaposlenih.
Pravi prostori, ki so prepleteni z izjemno tehnologijo in lahko olajšajo delo, bodo morda lahko privabili bolj oddaljene delavce nazaj v pisarno.
Če se bo tehnologija razvijala po pričakovanjih in jo bodo vsi deležniki pravilno uporabljali, bodo vključevanje, zaupanje in naložbe v zaposlene v desetletju spodbudili kulturo in dvignili klimo na delovnem mestu. Delodajalci pa bodo morali sprejeti, da bodo tudi v odnosu do zaposlenih delovali transparentno, in z njimi gradili dolgoročne odnose. Le s tem bo mogoče ustvariti delovne kulture, ki jih zaposleni iščejo in jih ne bodo želeli zapustiti.
Kultura podjetja se odraža v več različnih pogledih, kjer so v obziru demografske spremembe, raznolikost in vpetost vseh zaposlenih, prepoznavanje manka določenih znanj, avtomatizacija delovnega procesa, vpletene tehnologije in nenazadnje spremljanje podatkov, ki lahko govorijo o trenutnem in napovedujejo dolgoročni napredek podjetja. Na podlagi indicev ponujamo nekaj vpogledov, kako bi se delovni procesi lahko spremenili v prihodnosti.
Delovne skupine bodo bolj raznolike in vključujoče
Ekipe bodo najverjetneje bolj prostorsko oddaljene, posamezniki bodo prihajali z različnih kulturnih ozadij in z raznovrstnimi komunikacijskimi predispozicijami. Tehnične rešitve bodo zato v tem pogledu odigrale pomembno vlogo in olajšale sodelovanje v časovnih pasovih in različnih koncih sveta.
Napredna tehnološka orodja bodo lahko pomagala zaposlenim in vodjem, da vidijo, kje so njihove pomanjkljivosti, na ta način pa bodo lahko tudi lažje odpravili.
Tudi ljudje s posebnimi potrebami bodo zaradi tehnologije lažje vključeni v delovni proces, vodjem pa bodo lahko pomagale pri doseganju zastavljenih ciljev.Z uporabo virtualne resničnosti, video iger in drugih novih orodij bi v podjetjih lahko ustvarjali prostor, ki svoje zaposlene spodbuja k drugačnemu razmišljanju. »Prepričati ljudi, da so v nečem posebni, imajo kje težavo ali so v določenih situacijah pristranski, je marsikdaj težko,« pove Mike Fenlon, izvršni direktor PwC. »Drugače je, ko nastopijo v situaciji, kjer lahko vidijo svoje lastne reakcije. Takrat lahko lažje ugotovijo, kje lahko postanejo še boljši,« dodaja za FastCompany.
Učinkovita komunikacija bo težja, a bo vedno bolj pomembna
Že več let je manko učinkovite komunikacije v podjetjih – med sodelavci, vodilnimi in njihovimi zaposlenimi, na veliki preizkušnji. Podjetja pa se z resnostjo problema še ne ukvarjajo pretirano. Niti velike, odprte pisarne, kjer zbranost in tišino zaposleni lovijo s slušalkami, ne pripomorejo k boljši komunikaciji. Allen Adamson, soustanoviteljica oglaševalske agencije Metaforce, celo pravi, da se bodo zaposleni, če bo šlo tako naprej, veliko raje s sodelavcem pogovorili po mobilnih kanalih in ne v živo.
Čez desetletje se bo razkorak v komunikacijskih veščinah zato še povečal. Poleg posredovanja glasovnih, tekstovnih in video sporočil po mobilnih napravah, pa bo svoje dodal tudi napredek v razvoju virtualne resničnosti. Ta bo spremenil način srečevanja in interakcije med ljudmi, najbolj učinkoviti komunikator pa bo spretno vključeval in prepletal uporabo različnih medijev. Prilagajanje in spretnost uporabe več platform bo bistvenega pomena, pravi Jeanne Meister, ustanovna partnerica Future Workplace, kadrovsko svetovalnega in raziskovalnega podjetja, ki ponuja vpogled v prihodnost učenja in dela. Pri FastCompany poudarjajo še, da bo upravljanje in nadgradnja samih platform bo postala bistvena.
Uporaba in nadgradnja različnih komunikacijskih platform bo postala bistvena.
Zaupanje bo le še bolj viselo na nitki
Ker umetna inteligenca in strojno učenje danes prežemata mnoga področja dela, bodo imeli delodajalci dostop do večine podatkov o zaposlenih, njihovi produktivnosti in vzorcih dela. Ta preglednost bo delodajalcem omogočila iskanje načinov za izboljšanje produktivnosti z dodatnimi treningi in izobraževanji na področju, kjer ima zaposleni največ težav. A posedovanje takšnih podatkov bo zahtevalo tudi ustrezno obravnavo, saj bo lahko hitreje prišlo do njihove zlorabe. Zaradi tega pa se lahko pojavijo tudi pomisleki glede zasebnosti in zaupanja, pravi industrijsko-organizacijski psiholog, Steve Weingarden, ustanovitelj Innovators of Change, kadrovsko-svetovalnega podjetja.
»Vedno obstaja možnost, da množica podatkov, ki jih imamo, ni pravilno interpretirana,« je še dejal za FastCompany. Vodje jih bodo zato morali znati analizirati in mnogokrat preveriti še osebno, da bodo lahko popolnoma prepričani, da je njihova interpretacija pravilna. Zaposleni pa bodo morali čutiti, da delodajalci varujejo zbrane podatke o njih, zato bo preglednost načina zbiranja in uporabe podatkov potrebna za spodbujanje zaupanja med delodajalcem in zaposlenim, še dodaja Fenlon.
Delavci bodo vedno težili k izpopolnjevanju
Ker tehnologija avtomatizira več nalog in spreminja delovna mesta, ki jih mora opraviti zaposleni, ustvarja med mnogimi tudi zaskrbljenost nad tem, da bi nanje pozabili ali da bi postali nepotrebni v delovnem procesu. Delavci in delodajalci bodo zato morali skupaj sodelovati in stremeti k vseživljenjskem učenju. Le tako bodo lahko v koraku s tehnologijo in razvojem novih delovnih mest. Med vodjo in zaposlenimi bo zato moral biti stkan zaupen odnos, da bosta skupaj iskala rešitve, ko se bodo pojavile težave glede prevzemanja delovnih nalog s strani tehnologije.
Zaradi učinkovitih delovnih prostorov bodo pisarne spet lahko priljubljene
Na kulturo vplivajo tudi prostori, v katerih ljudje delajo, pravi Elina Cardet, direktorica arhitekturnega in oblikovalskega podjetja Perkins + Will. V nasprotju s tlorisi odprtega prostora napredna podjetja oblikujejo prožnejše, premišljeno zasnovane delovne prostore, ki res lahko olajšajo delovni proces in potrebe zaposlenih, pravi. Takšne prenove bodo vključevale več zasebnih prostorov in delovnih postaj, kjer bo možno skoncentrirano in globoko delo. Ko bodo pisarne ali novi delovni prostori povezani z naprednimi orodji, bo tudi nadzor nad določenimi dejavniki - od osvetlitve in ravni hrupa do temperature - prinesel optimizacijo za uspešnost in udobje zaposlenih.
Pravi prostori, ki so prepleteni z izjemno tehnologijo in lahko olajšajo delo, bodo morda lahko privabili bolj oddaljene delavce nazaj v pisarno.
Če se bo tehnologija razvijala po pričakovanjih in jo bodo vsi deležniki pravilno uporabljali, bodo vključevanje, zaupanje in naložbe v zaposlene v desetletju spodbudili kulturo in dvignili klimo na delovnem mestu. Delodajalci pa bodo morali sprejeti, da bodo tudi v odnosu do zaposlenih delovali transparentno, in z njimi gradili dolgoročne odnose. Le s tem bo mogoče ustvariti delovne kulture, ki jih zaposleni iščejo in jih ne bodo želeli zapustiti.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?