Svetloba je življenje

Pija Kapitanovič
Nika Furlan.

Podjetje Intra Lighting iz Šempetra pri Gorici, vodilni ponudnik svetil in celovitih svetlobnih rešitev, je prejelo laskavi naziv Delova podjetniška zvezda 2019.

Oktobra so praznovali natanko trideset let. Za svoje rešitve so dobili številne nagrade, med drugim Good design Chicago Awards 2018, najstarejšo in najbolj priznano nagrado za odličnost in inovacije v oblikovanju, ki jo podeljujejo že 69 let. Prejeli so jo za svetila Biba, Dawn, Futon in Skyler. Vse tržijo pod svojo blagovno znamko, vse je izdelano v Sloveniji. Kitajskih komponent, ki se pojavljajo tako rekoč povsod, niso nikoli uporabljali. To vidijo kot prednost, saj je manj napak v proizvodnji, skrajša se pot od zasnove do trga, poleg tega lahko za svoje izdelke ponudijo sedem letno jamstvo. 
Ustanovitelja, strojni inženir Marino Furlan in modna oblikovalka Marjeta Furlan, sta najprej dekorativna svetila uvažala in sestavljala, nato snovala svoja, pozneje pa stopila še na pot izdelave zahtevnejših celovitih rešitev za bolnišnice, pisarne, trgovine, tovarne. Opremili so sedež Oracla v Amsterdamu, sedež Facebooka in Microsofta na Irskem, Ferrarija v Modeni, njihove luči razsvetljujejo trgovine Armanija, Calvina Kleina, Adidasa …
S hčerko ustanoviteljev Niko Furlan sedimo v ličnem pisarniškem prostoru, ki prej spominja na hotelsko avlo kot delovni prostor, verjetno ravno zaradi svetila Dawn. Oblikovalec je navdih dobil ob svetlobi sončnega vzhoda, pove sogovornica, ki je v marketingu odgovorna za vodenje projektov, dizajn menedžment in razvoj novih konceptov. »Interier pisarne se vse bolj približuje hotelom, kjer je pomembno ustvariti občutek sproščenosti, topline in domačnosti. Zato so tudi pisarniška svetila vse bolj dekorativna.« Luč nad nami mi ne da miru, česa takšnega še nisem videla.


Od kod prihaja svetloba, saj sploh nima žarnice?

Svetlobni vir je skrit v robu svetila. Želeli smo ustvariti indirektno osvetlitev, ki je najbolj prijetna za oko, ter hkrati ustvariti kos, ki v prostoru pritegne pozornost zaradi svoje oblike in velikosti. Vedno smo pozorni na detajle, med drugim, da ni vijakov, da brez uporabe difuzorja dobimo učinek difuzne svetlobe in da je, kot v tem primeru, svetilo narejeno iz enega samega kosa.

image
Foto Tomi Lombar/delo


Kaj vam pomeni svetloba?

Svetloba mi pomeni življenje in vesela sem, da je moje delo povezano z njo. Svetloba lahko vpliva na počutje ljudi, lahko vzbudi čustva in nas navdihuje. Umetna svetloba je ena večjih inovacij v zgodovini človeštva, s katero smo lahko raztegnili dan. Zaradi nje se je življenje začelo dogajati tudi po sončnem zahodu. Premalo se zavedamo, koliko lahko vpliva na nas, usmeri našo pozornost, koliko lahko z dobro svetlobo vplivamo na počutje. To pa se najlepše pokaže, če je načrtovana skupaj z arhitekturo.

 



Z bratom nimava zadržkov, da bi morda v prihodnosti najeli direktorja. Zagotovo bomo storili to, kar bo v tistem trenutku najboljše za podjetjE. Imamo VEliko zaposlenih, kar pomeni tudi veliko družin, za katere smo odgovorni.


Kako torej načrtovati osvetlitev?

Nikoli ne gre le za eno svetilko. Ko projektiramo svetlobo, je najpomembnejše, da razumemo uporabnika. Kaj bo v prostoru počel, kak­šne so njegove navade in kakšne vrste svetloba mu je všeč. Dnevni prostor potrebuje drugačno svetlobo, če so v njem otroci, kot pa če je namenjen počitku in sproščanju. V pisarni se moramo včasih skoncentrirati, drugič sodelovati, tretjič kaj predstaviti in za vsako dejavnost obstaja primerna osvetlitev. Ko vse to razumeš, lahko ustvariš primerno rešitev. Hkrati pa moraš upoštevati celotno arhitekturo in potrebe uporabnika. Pomembno je, da se razmišlja o osvetlitvi že na začetku, ob arhitekturnem konceptu. Po svetu je že zelo razvita vloga oblikovalca svetlobe, ki je odgovoren za kreativno rešitev osvetlitve. Vključeni so v največje svetovne projekte in sodelujejo s priznanimi arhitekturnimi biroji. Ti projekti so res nekaj posebnega, svetloba je perfektno integrirana v arhitekturo in ustvarja večplasten pogled na prostor, ki se spreminja glede na aktivnosti in čas v dnevu. Poleg tega sta svetloba in tema enako pomembni. Včasih je svetilo v ospredju, drugič je skrito in je vidna samo njegova svetloba. Proizvajalci in distributerji svetil velikokrat ponujajo storitev načrtovanja svetlobe. V Intri lighting se s tem ukvarja 20 ljudi.


Včasih ni bilo takšnega poudarka na svetlobi.

LED-tehnologija je spremenila logiko in možnosti osvetlitve. Pred tem je bila luč prižgana ali ugasnjena, bila je »škatla« nekje na stropu in nihče ji ni namenjal pretirane pozornosti. Danes je velik izziv, kako povečati zavedanje o pomenu dobre in koristne osvetlitve. Pomembno je tudi razumeti razliko med kakovostnim izdelkom in slabo alternativo, ki lahko povzroča slabo počutje, tudi glavobol. Danes je možnosti neskončno, od osvetlitve, ki se prilagaja vaši aktivnosti, do tega, da svetilo v muzeju lahko pošilja informacije o umetniškem delu na vaš pametni telefon.

image
Foto Tomi Lombar/delo


Ampak na samem začetku LED-tehnologija še ni bila tako »popolna«, bile so kritike tudi o škodljivem vplivu na človekovo zdravje.

Prve osvetlitve z LED-tehnologijo so bile zelo slabe kakovosti in niso dosegale jakosti, kot jo danes. Razvoj je šel nato tako eksponentno naprej, da je presegel vse prejšnje tehnologije, tako na področju kakovosti svetlobe, učinkovitosti kot prilagodljivosti. Zdaj lahko svetlobo približamo dinamiki sončne svetlobe in jo prilagajamo od hladne do tople, kar je še zlasti pomembno v prostorih, kjer ljudje nimajo stika z dnevno svetlobo. Pa tudi oblikovalsko se lahko s to tehnologijo igramo na tisoče načinov, saj recimo omogoča, da je svetilo izjemno majhno, a zelo močno.


Kakšen bo prihodnji razvoj svetil?

Naš cilj ni prodaja svetil, ampak rešitev. Če lahko razsvetliš celoten prostor, šele pride do veljave rešitev za dobro počutje in slog posamez­nika. Ena luč je za to premalo. Razvoj bo šel v smer še večje personalizacije svetlobe in svetil, v poenostavitev uporabe, v to, da bo svetilo zbiralo podatke o uporabi in se prilagodilo vsakemu uporabniku posebej, verjetno ga bo mogoče tudi 3D-natisniti.
Razvoj lahko napovemo za kakšna tri leta naprej, za vse drugo pa je pomembno ostati odprt, da vidimo, kako se svet spreminja. V podjetju cenimo sposobnost učenja in tudi tega, da se znaš odučiti, torej pozabiti, kaj je včasih delovalo. Tako bomo, verjamem, vedno lahko v koraku s časom.


Ena od vaših rešitev je akustično svetilo.

Pri razvoju svetil vedno gledamo potrebe uporabnikov in prostora. Včasih se na določenih področjih sreča več tehnologij, ki pa jih lahko integriramo v skupno rešitev. Recimo v restavraciji se pogosto zgodi, da tudi sami sebe ne slišimo, ker je tako hrupno. Na istem mestu bi potrebovali akustičen panel in svetilo. Združitev teh dveh funkcij v eno je elegantna rešitev, ki jo strankam tudi ponujamo. Včasih lahko svetilo povežemo tudi s klimatizacijo ali spravimo vse inštalacije v notranjost svetila na nemoteč način.


Dejavni ste v vseh segmentih razsvetljave. So vse te različne rešitve izziv v proizvodnji?

Imamo 56 družin svetil, kar za porabnika pomeni 650.000 možnosti, kako lahko sestavi svetlobne rešitve. To je za obvladovanje proizvodnje, logistike in organizacije zelo zahtevno. Da smo postali bolj učinkoviti, od dobavnih rokov, naročanja komponent do proizvodnje, smo začeli gledati na vse malenkosti. Na neki točki smo ugotovili, da imamo 200 različnih vijakov, zato smo se lotili poenotenja sestavnih delov svetil. To je danes tudi eno od izhodišč za oblikovalce, ki morajo pri snovanju upoštevati omejitve glede komponent.

image
Foto Tomi Lombar/delo


S katerimi oblikovalci sodelujete?

V Sloveniji največ z Gigodesignom, Janezom Mesaričem, začeli smo tudi z Nino Mihovec oz. Wilsonic Designom, iz Belgije prihajata Serge in Robert Cornelissen, iz Avstralije Mark Elliot, kar nekaj jih je iz Nizozemske in Italije, recimo Lorenzo Truant. Z oblikovalci pridobimo tudi pridih njihove kulture. Prisot­ni smo v 68 državah in za nekatere trge je treba prilagoditi tudi slog, kar pa je najlažje tako, da sodeluješ z njihovimi ljudmi.


Kdo narekuje trende?

Nasploh je oblikovanje svetil v vzponu. Težko je narediti preboj pri obliki, ko pa se zgodi, ta oblika vztraja približno tri leta, ko že dobimo občutek, da jo vidimo povsod. Prednost našega programa arhitekturnih svetil je ravno v tem, da poskušamo zaobiti trenutne trende in ustvarjati nekaj brezčas­nega. Kljub temu so naša svetila zelo dizajnerska, minimalistična in težko rečeš, da je njihova oblika zastarela. Na področju arhitekturnih svetil trende narekujejo predvsem arhitektura, tehnologija in novi materiali.


V podjetju cenimo sposobnost učenja in tudi tega, da se znaš odučiti, torej pozabiti, kaj je včasih delovalo. Tako bomo, verjamem, vedno lahko v koraku z razvojem trga.


Kam pa se usmerja tehnični razvoj?

V smer dobrega počutja in vpliva svetlobe na človeka. Različni pro­izvajalci tukaj iščejo svoje priložnosti. Ker vedno več časa preživljamo v pisarnah, je pomembno, da to okolje naredimo čim bolj prijazno do ljudi, da ustreza različnim dejavnostim čez dan. V trgovinskem segmentu pa je pomembno, kako pritegniti kupce, kako usmeriti njihovo pozornost, dati v ospredje želene artikle. Tam je drugačna logika, saj moramo s svetlobo usmeriti njihove poglede.


Kakšne izzive pričakujete, ko boste sčasoma prevzeli podjetje? Vaš oče je nekoč dejal, da je velika razlika delati v podjetju ali ga voditi.

Težko je napovedovati prihodnost. Po eni strani me je malo strah tistega časa, ker je to velika odgovornost, bo pa verjetno tudi velik izziv. Danes uživam in mislim, da je to najlepši čas, ker smo vsi štirje v podjetju in se dobro dopolnjujemo. Tudi ekipa sodelavcev je močna in rezultati preteklega dela so vidni. Všeč mi je, da imam odgovornost in svobodo, poleg tega pa se še vedno lahko obrnem na nekoga, ki je nad menoj. Z bratom, ki je direktor razvoja, se res odlično razumeva in povezujeva, kljub temu pa nimava zadržkov, da bi morda v prihodnosti najeli direktorja. Zagotovo bomo storili to, kar bo v tistem trenutku najboljše za podjetje. Imamo veliko zaposlenih, kar pomeni tudi veliko družin, za katere smo odgovorni.
Več iz rubrike