Pet ukrepov za močnejšo Evropo

​Joe Kaeser
Evropejci izgubljamo dragoceni čas. To je slabo pri tekmovanju z vodilnimi gospodarstvi in tega si ne moremo in ne smemo več privoščiti. Foto Shutterstock

​Joe Kaeser, predsednik in izvršni direktor Siemensa AG, je zapisal pet konkretnih ukrepov za močnejšo Evropo, saj moramo v tem času graditi mostove, ne pa loviti čarovnic.

Evropa toliko ponuja: raznolikost kultur, odlične izobraževalne sisteme, visokousposobljeno delovno silo, vodilne raziskovalne inštitute, močno industrijsko bazo, večinoma demokratično politično stabilnost, zanesljiv kazenski pregon in največji posamični trg na svetu.

V Bruslju pa je doseganje dogovorov pogosto utrudljivo in dolgotrajno ali pa do dogovora sploh ne pride. Evropejci smo v tem procesu prepogosto izgubili dragoceni čas. In za evropske družbe, posledično pa tudi za gospodarstva držav članic, je to slabo – pri tekmovanju z vodilnimi gospodarstvi si tega ne moremo in ne smemo več privoščiti.

Evropa ni nikoli dokončana; vedno znova nastaja.

V Evropi imamo z novim zakonodajnim obdobjem in novim vodstvom priložnost, da to spremenimo; imamo priložnost, da se enotno zavzamemo za multilateralnost in recipročnost. Da bi to dosegli globalno, moramo graditi mostove, ne pa loviti čarovnic. Zanesljiva partnerstva se razvijajo na podlagi zaupanja, vključevanja in scenarijev, pri katerih imata obe strani koristi, ne pa na podlagi nacionalizma in protekcionizma.

Dela je veliko, vendar menim, da je nujnih pet ukrepov, s katerimi bomo Evropo okrepili in preprečili, da bi v zelo dejavnem globalnem gospodarskem in političnem okolju še bolj zaostajala.

image
Z gotovostjo lahko rečemo, da je Evropa eden najprivlačnejših trgov na svetu. A to je le pol resnice.  Foto Shutterstock


Spremenimo boj proti podnebnim spremembam v priložnost za panogo

Podnebne spremembe so brez dvoma največji izziv, s katerim se spopada človeštvo. Dobro je, da ga naslednja generacija dojema kot ključnega zase. Čeprav sta na začetku pomembna občutek nujnosti in pravilno diagnosticiranje, bodo spremembe v našem zapletenem ekosistemu nastale s pravilnim zdravljenjem in nato preprečevanjem. Zakaj torej ne bi videli tega kot priložnosti za evropsko industrijo, da postane vodilna svetovna sila v okoljskih tehnologijah? Te tehnologije potrebujemo za doseganje lastnih podnebnih ciljev. Obnovljivi viri energije morajo biti vključeni v gospodarstvo kot celoto, ne le na področju mobilnosti, ampak tudi pri zgradbah in v industriji. Eden najboljših načinov za to so tehnologije power-to-X. V vseh sektorjih omogočajo gladek prehod na obnovljive vire energije. Za občutno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida mora zmogljivost tehnologij power-to-X do leta 2024 doseči 15 gigavatov. Če želimo do leta 2050 v EU zares doseči nevtralnost za podnebje, je treba storiti več od tega, da se samo pogovarjamo, koliko letov bi morali preklicati ali kolikšen delež e-vozil bi morali zagotoviti ob določenem času. Ker živimo v povezanem globalnem ekosistemu, moramo izkoristiti celoten potencial povezovanja sektorjev. Za razvoj rešitev, ki so gospodarsko smiselne in izboljšujejo konkurenčnost, morajo vsi sektorji tesno sodelovati. To pomeni, da morajo predpisi in državna pomoč ustrezati našemu cilju – ogljični nevtralnosti.

V zadnjih petih letih se je Evropa usmerjala k temu, da je dajala prednost energijski učinkovitosti. Predlagam, da stopimo še korak dlje in na prvo mesto postavimo sistemsko učinkovitost. Vodilno mesto v okoljskih tehnologijah je za Evropo izjemna priložnost. Da niti ne omenjamo, kako zelo bi se zaradi prepričljive podnebne politike povečala kredibilnost Evrope v svetu, še posebej med mlado generacijo, ki smo ji dolžni zagotoviti lepo prihodnost.


Govorimo enotno in glasno

Do leta 2020 naj se vzpostavi enotna točka, ki bo koordinirala zunanjepolitično diplomacijo za gospodarske zadeve in trgovinsko politiko.

Veliko držav ima načrt gospodarskega razvoja. Načrt Kitajske se na primer imenuje Izdelano na Kitajskem 2025, načrt Indije Izdelujte v Indiji in načrt Savdske Arabije Vizija 2030. Ukrepajo pa tudi Združene države Amerike. Vse te in še mnoge druge države so uvedle nacionalno gospodarsko strategijo. Kaj pa Evropa? Če že, ravna defenzivno. Potrebujemo načrt za Evropo, govoriti pa moramo začeti enotno in glasno. Nato se bodo druga gospodarstva bolj verjetno strinjala z enakovrednimi pogoji za vse in z recipročnimi trgovinskimi dogovori. Od tega bodo imele korist vse države članice EU. Zato pozivam, da se do leta 2020 vzpostavi enotna točka, ki bo koordinirala zunanjepolitično diplomacijo za gospodarske zadeve in trgovinsko politiko. To točko bi vodili evropska komisija in evropska služba za zunanjepolitično delovanje, vzpostavila pa bi evropsko zunanjetrgovinsko politiko, ki bi evropske družbe podpirala pri njihovih izvoznih prizadevanjih.

Zakaj ne bi preizkusili novega pristopa? Skupaj smo močni. In svoje interese lahko uveljavljamo. Zakaj torej ne bi stremeli k diplomaciji za gospodarske zadeve, ki bi temeljila na vrednosti in zagotavljala učinkovito podporo EU za tiste projekte evropskih družb, ki veliko prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN?


Vlagajmo v tehnologije prihodnosti

Danes o blaginji družb odloča sposobnost za inovacije, ki ustvarja in zagotavlja delovna mesta ter celo vodilni položaj v geopolitiki in geoekonomiji. Če želimo biti Evropejci mednarodno konkurenčni, moramo v nove tehnologije vlagati veliko več – in precej bolj strateško. Če se bomo držali sektorjev, katerih prihodnost je že minila, in če jih bomo celo financirali, bomo morda na volitvah ohranili nekaj glasov, ne pa tudi prihodnosti Evrope in njenih prebivalcev.

Evropa v umetni inteligenci trenutno precej zaostaja za ZDA in Kitajsko, ki v to področje vlagata veliko več. Enako velja za uporabo umetne inteligence: pri poslovanju jo uporablja manj kot desetina nemških industrijskih družb. To je skrb vzbujajoče. Jasno je, da mora zasebni sektor v umetno inteligenco vložiti precej več. Cilj do leta 2024 bi moral biti 15 milijard evrov – kar pomeni povečanje za 30 do 40 odstotkov na leto.


Posodobimo regulativni okvir

Z gotovostjo lahko rečemo, da je Evropa eden najprivlačnejših trgov na svetu. A to je le pol resnice. Če pogledamo regulativni okvir, se slabosti hitro pokažejo. Več sektorjev zaostaja, drugim pa grozi, da bodo v mednarodni primerjavi zašli s poti. Evropske družbe tekmujejo z neevropskimi, ki jih znatno in delno tudi odločilno podpirajo njihove države, še posebej ZDA in Kitajska. Na tej točki moramo ukrepati. Čim prej moramo posodobiti pravila o konkurenci. In tega ne sme poganjati še več blokiranja, ampak ustvarjanje enakovrednih pogojev za vse, da bo trgovanje pošteno in odprto ter bo temeljilo na preglednosti in skupnih pravilih, kot so sistemi ravnanja z okoljem ter vodenja zdravja in varnosti.

Ker digitalizacija spreminja celotne poslovne modele, je potrebna tudi posodobitev. Gre za platforme, ki temeljijo na podatkih, in za njihovo logiko ter vpliv na raziskave in razvoj. Ne manjka nam odličnega raziskovanja, s težavo pa ga preizkušamo in uvajamo. Zato so potrebni odločni ukrepi politike, podjetij in družbe. Potrebujemo več prostora za eksperimentiranje in poguma za preizkušanje novih stvari. Preizkusno orodje je na primer zelo dragoceno za začasen izvzem novih aplikacij iz veljavnih predpisov. Nova evropska komisija mora biti zato močno usmerjena k temu, da zmanjša birokratske obremenitve pri regulativnih zadevah. Zato pozivam, da do leta 2022 ustvarimo posodobljen okvir za konkurenčno pravo – okvir, ki bo upošteval vse te točke. In najkasneje do leta 2024 ga uvedimo po vsej Evropi.


Pripravimo državljane na digitalni svet

Digitalne veščine so ključne za prihodnost Evrope. Čeprav imamo odlične izobraževalne sisteme, pa ideja o tem, da mora izobraževanje trajati vse življenje, še ni bila zares obravnavana, še posebej ne na širši ravni. Poleg tega akademskih naslovov in potrdil o poklicnem izobraževanju ni vedno mogoče prenesti iz ene v drugo državo članico EU. Še ena od ovir, ki smo si jih postavili in je nihče ne potrebuje. Namesto tega bi morale evropske države skupaj razviti glavni načrt za akademsko izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki izpolnjuje prihodnje potrebe po veščinah, še posebej v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki. In poskrbeti bi morali, da naši izobraževalni sistemi upoštevajo skupne standarde, da bodo akademski dosežki in potrdila o usposabljanju priznani povsod po Evropi. Nazadnje pa bi morali okrepiti tudi sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. Cilj je naslednji: prizadevajmo si zagotoviti, da bo 50 odstotkov delovne sile v evropski industriji dobro razumelo aplikacije umetne inteligence in bo imelo napredne digitalne veščine.

---------------
Družba, za katero delam, neposredno zaposluje več kot 200.000 in posredno okoli 400.000 ljudi, v EU pa zaradi kompleksne globalne vrednostne verige ustvarja letni prihodek 30 milijard evrov. Evropa je za Siemens pomembna, pomembna pa je tudi po vsem svetu. Kot je nekoč pravilno dejal Jean Monnet, eden od ustanoviteljev evropske komisije: »Evropa ni nikoli dokončana; vedno znova nastaja.« Nastajanje Evrope je v naših rokah. Sklenimo jih in Evropo okrepimo. Zdaj!

image
Foto Osebni Arhiv

 
Joe Kaeser, predsednik in izvršni direktor Siemensa AG
Več iz rubrike