Hollywood pograbil zgodbo o hrvaški legendi
Legendarni hrvaški smučarski trener in oče dveh najuspešnejših hrvaških smučarjev se je upokojil. Hollywood bo posnel film o družini.
Odpri galerijo
Po 23 letih vodenja hrvaške smučarske reprezentance se je Ante Kostelić - pri svojih 82 letih - upokojil. V znak njegovih zaslug je Hrvaška smučarska zveza Kosteliću podelila nagrado za življenjsko delo.
Kostelić, ki je bil ugledni rokometaš in trener, preden je v začetku devetdesetih postal trener alpskega smučanja, kariero končuje z 10 olimpijskimi medaljami, od tega 5 zlatimi, 4 velikimi in 8 majhnimi kristalnimi globusi, 8 medaljami na svetovnih pokalih, med drugim 6 zlatih in 56 zmag ter 115 uvrstitev na stopničke na tekmah svetovnega pokala FIS.
Skupaj so osvojili štiri zlate in šest srebrnih olimpijskih medalj. Kostelić je slovel po poletnih pripravljalnih taborih z Janico in Ivico na otoku Mljet.
Kostelić je zadnje obdobje v svoji karieri prebil kot trener hrvaških alpskih smučarjev Eliasa in Samuela Kolege.
Kostelić je igral rokomet za več klubov na Hrvaškem in tudi v Franciji (AS Cannes). Kot igralec RK Zagreb je leta 1962 osvojil jugoslovanski rokometni pokal. Aktivno se je ukvarjal tudi s plavanjem, smučanjem in avtomobilskimi dirkami. Od sedemdesetih do devetdesetih let je Kostelić treniral številne rokometne klube in zaslovel s svojim triumfom v pokalu ženskih pokalnih zmagovalk IHF 1981–82 kot glavni trener Rokometnega kluba ŽRK Osijek.
Dve leti kasneje je bil nagrajen z Državno nagrado Franja Bučarja za šport, najvišjim priznanjem, ki ga Republika Hrvaška podeljuje za izjemne dosežke na področju športa na Hrvaškem.
Leta 2010 je prejel priznanje kneza Branimirja, ki ga podeljujejo za odličnost pri spodbujanju hrvaških mednarodnih odnosov. Poleg tega ga je Hrvaški olimpijski komite večkrat izvolil za hrvaškega trenerja leta (2002, 2006, 2010, 2014).
Kot poročajo tamkajšnji mediji, je hollywoodski studio že potrdil snemanje celovečerca o Kostelićevem življenju, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa morali prestaviti.
Ideja o celovečernem filmu se je pojavila, ko je bil Bruno Kovačević, avtor dveh dokumentarnih filmov o družini Kostelić, leta 2016 nominiran za oskarja s svojim delom »Spoznaj samega sebe« (Gnothi Seauton).
»V Los Angelesu se je na nas obrnil moški, ki je delal na filmu Indiana Jones, in nam dejal, da bi bilo škoda, če ne bi posneli celovečerca o njem [Anti Kosteliću]. Po pogovoru s pokojnim producentom Brankom Lustigom sem naredil predlog in ga posredoval Hanku Hoffmanu, scenaristu filmskega studia Millennium, ki je večkrat prišel na Hrvaško. Da bi ga uvedel v zgodbo, je želel, da mu predstavim družino, tako je lahko spremljal, kje in kako so Kostelićevi živeli in trenirali,« je za Večernji list povzel Kovačević.
Kostelić, ki je bil ugledni rokometaš in trener, preden je v začetku devetdesetih postal trener alpskega smučanja, kariero končuje z 10 olimpijskimi medaljami, od tega 5 zlatimi, 4 velikimi in 8 majhnimi kristalnimi globusi, 8 medaljami na svetovnih pokalih, med drugim 6 zlatih in 56 zmag ter 115 uvrstitev na stopničke na tekmah svetovnega pokala FIS.
Zagrebčan, rojen strateg, je bil znan kot zelo zahteven trener in je znal kar najbolje izkoristiti potencial svojih smučarjev. Prevzel je treniranje svojih otrok Janice in Ivice, ki sta postala svetovna prvaka v alpskem smučanju, pa tudi prejemnika svetovnih pokalov in olimpijska zmagovalca ter najuspešnejša hrvaška smučarja doslej.
Skupaj so osvojili štiri zlate in šest srebrnih olimpijskih medalj. Kostelić je slovel po poletnih pripravljalnih taborih z Janico in Ivico na otoku Mljet.
Kostelić je zadnje obdobje v svoji karieri prebil kot trener hrvaških alpskih smučarjev Eliasa in Samuela Kolege.
PREBERITE TUDI:
Uspešna kariera
Kostelić je igral rokomet za več klubov na Hrvaškem in tudi v Franciji (AS Cannes). Kot igralec RK Zagreb je leta 1962 osvojil jugoslovanski rokometni pokal. Aktivno se je ukvarjal tudi s plavanjem, smučanjem in avtomobilskimi dirkami. Od sedemdesetih do devetdesetih let je Kostelić treniral številne rokometne klube in zaslovel s svojim triumfom v pokalu ženskih pokalnih zmagovalk IHF 1981–82 kot glavni trener Rokometnega kluba ŽRK Osijek.
Hrvaški olimpijski komite je Kostelića leta 2001 počastil z nagrado Matija Ljubek, najvišjo nagrado COC, ki jo posamezniki prejmejo za življenjsko delo.
Dve leti kasneje je bil nagrajen z Državno nagrado Franja Bučarja za šport, najvišjim priznanjem, ki ga Republika Hrvaška podeljuje za izjemne dosežke na področju športa na Hrvaškem.
Leta 2010 je prejel priznanje kneza Branimirja, ki ga podeljujejo za odličnost pri spodbujanju hrvaških mednarodnih odnosov. Poleg tega ga je Hrvaški olimpijski komite večkrat izvolil za hrvaškega trenerja leta (2002, 2006, 2010, 2014).
PREBERITE TUDI:
Hollywoodski film
Kot poročajo tamkajšnji mediji, je hollywoodski studio že potrdil snemanje celovečerca o Kostelićevem življenju, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa morali prestaviti.
»Iz Hollywooda so prišli na Hrvaško, da bi slišali Antovo zgodbo, in so bili osupli že nad majhnim delom tega, kar jim je razkril o svojem življenju,« je denimo poročal Večernji list.
Ideja o celovečernem filmu se je pojavila, ko je bil Bruno Kovačević, avtor dveh dokumentarnih filmov o družini Kostelić, leta 2016 nominiran za oskarja s svojim delom »Spoznaj samega sebe« (Gnothi Seauton).
»V Los Angelesu se je na nas obrnil moški, ki je delal na filmu Indiana Jones, in nam dejal, da bi bilo škoda, če ne bi posneli celovečerca o njem [Anti Kosteliću]. Po pogovoru s pokojnim producentom Brankom Lustigom sem naredil predlog in ga posredoval Hanku Hoffmanu, scenaristu filmskega studia Millennium, ki je večkrat prišel na Hrvaško. Da bi ga uvedel v zgodbo, je želel, da mu predstavim družino, tako je lahko spremljal, kje in kako so Kostelićevi živeli in trenirali,« je za Večernji list povzel Kovačević.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.