Kot poroča World Economic Forum, ni hibridno učenje nič novega. So pa tovrstne metode poučevanja v času pandemije zaradi omejitev druženja zaživele v večjem obsegu. Medtem ko so se v obdobju splošnega zaprtja pokazale številne slabosti učenja na daljavo, je hibridno učenje kot kombinacija osebnega učenja in učenja na daljavo lahko rešitev, lahko zelo učinkovita metoda poučevanja.

Glavne komponente hibridnega učenja so čas, prostor in interakcija. Učenje lahko poteka tako, da je podajanje in prejemanje znanja sinhrono (istočasno), zaporedno ali kot kombinacija obojega. Učitelj in učenec se lahko v procesu učenja nahajata v istem prostoru ali pa sta na dveh različnih lokacijah. Interakcija med udeleženci je lahko enosmerna ali dvosmerna, brez udeležencev ali z njimi.

Ko se odločamo za načrtovanje časa, prostora in stopnjo interakcije hibridnega učenja, moramo upoštevati teme in pristope, ki jih uporabljamo pri predajanju določenega znanja. Pri tem je treba upoštevati tudi stroškovno učinkovitost.

Dejavniki, ki bi jih morali načrtovalci upoštevati pri organizaciji hibridnega učenja:
 

Učinkovita poraba časa

Dostikrat se količina časa, vloženega v izobraževanje prek spleta, razlikuje od tistega, ki ga porabimo za učenje iz oči v oči. Nekatere dejavnosti lahko zahtevajo več časa, druge manj. Pri tem se postavlja vprašanje: Bi morala biti dolžina šolskega dne enaka ne glede na to, ali poučevanje poteka v učilnici ali na daljavo?
 

Osnovne veščine za hibridne učence

Nekateri učenci imajo raje učenje na daljavo, drugi ob osebnem stiku. Ključnega pomena pri prehodu na hibridno učenje je motivirati učence. Na tem področju bo treba sprejeti ustrezne smernice.
 

Ustrezna podpora za učence

Hibridno učenje naj bi bilo podprto z različnimi mehanizmi in orodji. To so lahko programi za poučevanje na daljavo ali mehanizmi, s katerimi lahko učenci prosijo za pomoč, razlago. Prav tako je ključnega pomena spremljati in podpirati dobro počutje udeležencev.
 

Ključne spretnosti hibridnih učiteljev

Učitelji, ki bodo podajali znanje v hibridni obliki, bodo morali razviti svoje digitalne spretnosti, pedagoško učinkovitost in sposobnost prepoznati primernosti oblike učenja glede na tematiko. Poudarek bo na nudenju podpore strokovnemu razvoju učiteljev in kreiranju orodij za spremljanje njihove učinkovitosti.

Prilagoditev vsebine

Enak obseg in raznolikost vsebin, ki bi bile sicer podane pri učenju iz oči v oči, bo moral biti ustrezno prenesen v hibridno obliko. Najti bo treba najboljše razmerje med osebnim poučevanjem in poučevanjem na daljavo glede na obravnavane tematike.
 

Tehnologija

Da bi bilo poučevanje na daljavo kar najbolj učinkovito, bo treba pri tem uporabljati ustrezna tehnološka orodja, ki bodo zagotavljala optimalno podajanje določenega tipa snovi. Tehnologija naj bi v kar največji meri zagotavljala sinhrono in večsmerno interakcijo med učiteljem in učenci, saj se je ta kombinacija izkazala kot najuspešnejša pri podajanju znanja.

Kljub temu, da je bilo hibridno učenje v uporabi tudi v času pred pandemijo, pa se je z njenim prihodom izjemno razširilo po celem svetu. Vse kaže na to, da bo tudi po koncu pandemije tak način poučevanja vsaj do določene mere še naprej v uporabi. Države bi morale spremljati učinkovitost posameznih tehnik hibridnega učenja in odkriti, katere metode dela pripeljejo do najboljših rezultatov. Tako se bo tak način izobraževanja lahko iz leta v leto izpopolnjeval.