Globalno segrevanje: gre res za posledico človekovega delovanja?

Globalno segrevanje je tematika, s katero se znanstveniki ukvarjajo že od 20. stoletja. Pri tem si niso enotni glede vzrokov za dvig povprečne temperature na Zemlji. Najbolj uveljavljena teorija pravi, da je »krivec« globalnega segrevanja povečana vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju. Za povečanje njegove količine naj bi bile odgovorne številne človekove dejavnosti, pri katerih prihaja do izpusta toplogrednih plinov. Po drugi strani skeptiki trdijo, da bi do dviga temperatur prišlo v vsakem primeru in da človekove dejavnosti na to nimajo vpliva.

Zemlja se je skozi zgodovino res izmenično ohlajala in segrevala; odvisno od njene oddaljenosti od sonca. Je pa do teh sprememb prihajalo postopoma in skozi daljša obdobja. Po drugi strani so znanstveniki opazili, da je proces segrevanja od 80. let prejšnjega stoletja precej hitrejši, kot se je to odvijalo kadarkoli v preteklosti.

Ena takih študij, ki je to dokazovala, je bila leta 2013 objavljena v reviji Science. Preučevano je bilo gibanje povprečne temperature Zemlje v obdobju zadnjih 11.000 let. Avtorji raziskave so ugotovili, da se je Zemlja v zadnjih desetletjih segrevala hitreje kot kadarkoli od konca zadnje ledene dobe. Poleg tega bi moral biti naš planet glede na oddaljenost od sonca v zadnjih 2000 letih v obdobju ohlajanja in ne segrevanja, navaja Deutsche Welle.
 

Brez učinka tople grede bi temperatura ozračja padla za 33 stopinj Celzija

Učinek tople grede je naravni proces, ki skrbi za zadrževanje toplote v našem ozračju. Plini, kot so ogljikov dioksid, metan in dušik, so potrebni, da ujamejo toploto, ki jo oddaja Zemlja. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) bi brez tega procesa temperatura ozračja padla za 33 stopinj Celzija, s čimer naš planet ne bi bil več primeren za oblike življenja, kot jih poznamo.

Narava je tisoče let dobro urejala koncentracijo teh plinov v ozračju. Ravnovesje naj bi se porušilo, ko je prišlo zaradi človekovega delovanja do močnega porasta nenaravnih emisij ogljikovega dioksida. Posledično naj bi se Zemlja začela hitreje segrevati.

Po podatkih WMO je bila povprečna temperatura lani 1,2 stopinje Celzija višja od obdobja pred industrializacijo, ko se fosilna goriva še niso množično uporabljala kot sredstvo za ustvarjanje energije.
 

Letos v ozračju že 415 delcev ogljikovega dioksida na milijon

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je leta 2001 ocenil, da je znašala koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju že nekaj tisoč let pred industrijsko dobo 280 delcev na milijon, do leta 1999 pa naj bi se ta delež povečal na 367 delcev na milijon, spomladi 2021 pa že na 415 delcev na milijon.

Benjamin Cook, podnebni znanstvenik z Nasinega inštituta, je za Deutsche Welle razložil, da so začeli znanstveniki konec 20. stoletja iskati razloge, zakaj prihaja do globalnega segrevanja. Preučevali so različne dejavnike, vendar se je po njegovih besedah s trendom ujemal zgolj sočasni porast toplogrednih plinov.  

Leta 2013 je bila objavljena raziskava, pri čemer so ameriški, britanski in kanadski raziskovalci preučili 11.944 podnebnih povzetkov, ki so bili objavljeni v strokovno pregledani znanstveni literaturi. Tematika vseh se je nanašala na možne vzroke globalnega segrevanja, še navaja Deutsche Welle.

Zamisel o vplivu človeka na globalno segrevanje je bila zavrnjena v manj kot odstotku preučevanih člankov. Po drugi strani je 66,4 odstotkov raziskav ostalo nevtralnih do vpliva človeka na višanje Zemljine temperature, 32,6 odstotkov pa je vpliv podprlo. Nadaljnja analiza je pokazala na 97,1-odstotno soglasje glede vpliva človeka na podnebne spremembe.

Najnovejša študija, ki jo je izvedla ekipa mednarodnih avtorjev, je prav tako ugotovila, da se več kot 90 odstotkov znanstvenikov, ki se ukvarjajo s podnebjem, strinja, da smo za globalno segrevanje odgovorni ljudje s svojim delovanjem.