Človeški možgani so presenetljivo podobni vesolju

Verjetno je že marsikdo na spletu zasledil razne fotografije vesolja, pri čemer žareča vozlišča predstavljajo galaksije, ki so polne na stotine milijard zvezd in se povezujejo z drugimi galaksijami. Če pogledamo mikroskopsko sliko možganov, lahko prav tako vidimo vozlišča, ki so skupki nevronov, ki se raztezajo do drugih nevronov.

Ne le človeški možgani in vesolje - glede na različne raziskave so na videz podobna tudi omrežja drevesnih korenin, kolonije mravelj in tako naprej. Življenje je precej zapleteno, vendar se zdi, da ima v osnovi na vseh ravneh enako obliko. V nadaljevanju predstavljamo osupljive rezultate študije, ki so jo izvedli pri recenzirani znanstveni reviji, in ki prikazujejo, »koliko vesolja živi v nas in mi v njem«.

Vozlišča galaksij in nevronov

Življenje izgleda zapleteno, razvejano in raznoliko, vendar se zdi, da ima v osnovi enako obliko na vseh ravneh. Ne glede na to, ali se informacije prenašajo z molekulami vode skozi korenine ali s čeljustmi mravelj skozi tunele, se premikajo od vozlišča do vozlišča v skladu s potrebami sistema.

Železo v notranjosti Zemlje je morda v super-ionskem stanju

Kot je pojasnila spletna publikacija ScienceAlert, je razlika v obsegu med posameznimi človeškimi možgani in vesoljem, celo tistim majhnim delom opazovanega vesolja, ki ga lahko vidimo, neprimerljivo večja. Vesolje je za »milijardo milijard milijard« velikostnih redov večje, vendar pa sta si porazdelitev in razmerje med obema osupljivo podobna. ScienceAlert je sicer poročal o študiji, ki so jo izvedli pri recenzirani znanstveni reviji Frontiers in Physics in se ukvarja s primerjavo med človeškimi možgani in vesoljem.

Vesolje. Foto: Getty Images / iStockphoto 

Poleg tega imajo, na podlagi različnih, vendar primerljivih velikosti vzorcev, človeški možgani v povprečju od 4,6 do 5,4 povezave na vozlišče, vesolje pa od 3,8 do 4,1 povezave na vozlišče. V obeh sistemih je približno 25 odstotkov njune mase in energije neposredno povezanih s pretokom informacij in energije. Seznam podobnosti se še nadaljuje

Omrežja življenja

Kako so zgoraj omenjene podobnosti sploh mogoče? Ali gre zgolj za tipično početje ljudi, ki ustvarjajo povezave med vzorci, ki v resnici morda sploh ne obstajajo? Resnica je morda precej preprosta, kot je zapisano v članku ScienceAlert.

Kako se spremeni življenje po večjem zadetku na loteriji?

Za vsak predmet v vesolju, posamezno celico, mrežo drevesnih korenin, človeške možgane, gorečo zvezdo, celotno galaksijo, veljajo ista pravila, ki urejajo njegovo rast. To so fizikalna, temeljna pravila resničnosti; gravitacija, elektromagnetizem ter šibka in močna sila. Te štiri sile določajo in omejujejo, kako se lahko vse stvari fizično razvijajo, navaja enciklopedija Britannica.

»Nevroni med seboj komunicirajo z električnimi in kemičnimi signali,« je pojasnil višji predavatelj na Fakulteti za psihološke znanosti in Sagolovi šoli za nevroznanost na Tel Aviv Universit, Baoz Barak. Če želi ena zvezda tako rekoč »komunicirati« z drugim nebesnim telesom, kemikalije ne bodo delovale, saj jih večina ne more preživeti v vesolju, navaja ScienceNews. Vendar pa, kot opisuje spletni portal Space, svetloba in toplota lahko delujeta. Vesolje je v bistvu velikanska juha prenosa energije med vozlišči, tako kot eno samo človeško telo. 

Ovržen mit: Zdravnik ni pametnejši od natakarja

Vsak objekt, ki se želi povečati in organizirati, to počne v skladu z biokemijo in fiziko. Drevesna debla se vedno znova razvejijo, se združujejo in nato raztezajo naprej. Enako počnejo nevroni, galaksije in človeška mesta. Na koncu se zdi, da so omrežja, takšna in drugačna, najprimernejša oblika življenja.