Arheologi so odkrili novo starodavno majevsko mesto

»Menimo, da je tu živelo več kot 4000 ljudi,« je dejal eden od arheologov, ki je vodil izkopavanje mesta na mehiškem polotoku Jukatan.
Fotografija: Ruševine majevskega najdišča Xiol, Merida, Mehika, 26. maj 2022. Foto: Lorenzo Hernandez / Reuters
Odpri galerijo
Ruševine majevskega najdišča Xiol, Merida, Mehika, 26. maj 2022. Foto: Lorenzo Hernandez / Reuters

Arheologi so na gradbišču industrijskega parka v bližini Meride na mehiškem polotoku Jukatan odkrili ruševine starodavnega majevskega mesta s palačami, piramidami in trgi. Po njihovih besedah ima najdišče, imenovano Xiol, značilnosti majevskega arhitekturnega sloga Puuc, ki je pogost na jugu polotoka Jukatan, vendar redek v bližini mehiškega mesta Merida.

Nepričakovano dobro ohranjeno najdišče

Carlos Peraza, eden od arheologov, ki je vodil izkopavanje mesta, je pojasnil, da naj bi tam med letoma 600 in 900 našega štetja živelo več kot 4000 ljudi. »Bili so ljudje iz različnih družbenih razredov, duhovniki, pisarji, ki so živeli v teh velikih palačah, pa tudi preprosti ljudje, ki so živeli v majhnih stavbah,« je dejal Peraza.

image_alt
Machu Picchu: skrivnosti starodavnega inkovskega mesta na vrhu gore

Raziskovalci so v bližini našli tudi pokopališča odraslih in otrok, ki so bili pokopani z orodji iz obsidiana in kremena, daritvami in drugimi predmeti. Na območju so odkrili tudi ostanke morskih organizmov, kar kaže na to, da so prebivalci mesta svojo prehrano, ki je temeljila na kmetijstvu, dopolnjevali z ribolovom na bližnji obali, povzema Reuters.

Ruševine majevskega najdišča Xiol, Merida, Mehika, 26. maj 2022. Foto: Lorenzo Hernandez / Reuters
Ruševine majevskega najdišča Xiol, Merida, Mehika, 26. maj 2022. Foto: Lorenzo Hernandez / Reuters

Mesto Xiol je bilo odkrito po začetku gradnje industrijskega parka. Ta bo še vedno zgrajen, čeprav bodo arheološki ostanki po navedbah lastnikov zemljišča ohranjeni. »Sčasoma se je [na tem območju] razširila urbanizacija in veliko arheoloških ostankov je bilo uničenih […] vendar smo tudi mi kot arheologi presenečeni, saj nismo pričakovali, da bomo našli tako dobro ohranjeno najdišče,« je pojasnil Peraza.

Danes je na svetu dobrih šest milijonov potomcev Majev

Majevska civilizacija je bila mezoameriška civilizacija in je znana po najbolj izpopolnjenem in visoko razvitem sistemu pisave v predkolumbovski Ameriki. Majevska ljudstva so bila znana tudi po umetnosti, arhitekturi, matematiki, koledarju in astronomskem sistemu. Civilizacija Majev se je razvila na območju, ki danes obsega jugovzhodno Mehiko, celotno Gvatemalo in Belize ter zahodna dela Hondurasa in Salvadorja.

image_alt
Skrivnostno izginotje starodavne in napredne kitajske civilizacije

'Maji' je sicer sodoben izraz, ki se uporablja za skupno poimenovanje različnih ljudstev, ki so prebivala na tem območju. Sami sebe niso imenovali 'Maji' in niso imeli občutka skupne identitete ali politične enotnosti, navaja spletna enciklopedija Wikipedija. Danes njihovi potomci, znani pod skupnim imenom Maji, štejejo dobrih šest milijonov oseb, govorijo več kot osemindvajset ohranjenih majevskih jezikov in živijo na skoraj istem območju kot njihovi predniki.

Kukulkanov tempelj, majevska piramida v Chichen Itzi, Jukatan, Mehika. Foto: Getty Images / iStockphoto
Kukulkanov tempelj, majevska piramida v Chichen Itzi, Jukatan, Mehika. Foto: Getty Images / iStockphoto

V arhaičnem obdobju, pred letom 2000 pred našim štetjem, se je prvič razvilo kmetijstvo in nastale so prve vasi. V pred-klasičnem obdobju, približno 2000 let pred našim štetjem do 250 leta našega štetja, so nastale prve kompleksne družbe v majevski regiji in gojenje osnovnih poljščin majevske prehrane, kot so koruza, fižol, bučke in čili paprike. Klasično obdobje, ki se je začelo okoli leta 250 našega štetja je večinoma opredeljeno kot obdobje, ko so Maji postavljali kiparske spomenike z datumi dolgega štetja.

image_alt
Palestinski kmet po naključju našel 4500 let star kip boginje

V klasičnem obdobju je majevska civilizacija razvila številne mestne države, ki jih je povezovalo zapleteno trgovsko omrežje. V 9. stoletju je v osrednji majevski regiji prišlo do obsežnega političnega zloma, ki je povzročil medsebojne vojne, opustitev mest in selitev prebivalstva proti severu. V poklasičnem obdobju, v 16. stoletju, je špansko cesarstvo koloniziralo mezoameriško regijo in po dolgotrajni seriji napadov je leta 1697 padlo zadnje majevsko mesto Nojpeten.

Več iz rubrike