Palestinski kmet po naključju našel 4500 let star kip boginje
Na območju Gaze je palestinski kmet med obdelovanjem zemlje po naključju odkril kamniti kip starodavne boginje lepote, ljubezni in vojne. Palestinski arheologi pravijo, da je kip kaanaske boginje Anat, njegova zgodovina pa sega okrog 4500 let nazaj v pozno bronasto dobo.
Kip boginje z visoko arheološko vrednostjo
Dragocena najdba je visoka 22 centimetrov in jasno prikazuje obraz boginje, ki nosi kačjo krono. Kmet Nidal Abu Eid, ki je našel starodavni kip pravi, da ga je našel med svojim opravilom na njivi. Ker je bil kip blaten, ga je opral z vodo. Zdelo se mu je, da je dragocen, toda ni vedel, da ima tako veliko arheološko vrednost, je povedal za BBC. Kip Anat je zdaj na ogled v zgodovinski zgradbi Qasr al-Basha, ki služi kot eden izmed redkih muzejev v Gazi.
Vse arheološke najdbe v Gazi niso visoko ocenjene
Jamal Abu Rida z ministrstva za turizem, je po razkritju najdbe na tiskovni konferenci dejal, da je kip »odporen proti času«. Strokovnjaki so ga skrbno pregledali. Kljub marsikateri arheološki najdbi na tem območju, vse arheološke najdbe niso bile tako visoko ocenjene.
Pri iskanju arheoloških najdb imajo vpliv tudi vojaške blokade. Islamistična organizacija Hamas je bila v preteklosti obtožena uničenja ostankov velikega, utrjenega kanaaskega mest Tell al-Sakan, navaja BBC.
Starodavna mesta bi lahko pritegnila veliko obiskovalcev
Hamas je letos ponovno odprl ostanke bizantinske cerkve iz 5. stoletja, potem ko so tuji donatorji pomagali pri večletnem projektu obnove. Arheoloških najdb je bilo še več. Februarja letos so delavci na gradbišču v severni Gazi odkrili 31 grobov iz rimske dobe prvega stoletja našega štetja.
Pred nekaj dnevi so oblasti za arheološke najdbe v Egiptu sporočile, da so arheologi na Sinajskem polotoku odkopali ruševine templja starogrškega boga Zevsa. Ruševine so našli na arheološkem najdišču Tell el-Farma, v severnozahodnem delu Sinaja. Čeprav bi lahko tovrstna starodavna mesta pritegnila tuje obiskovalce, pa mesto turistične ponudbe tako rekoč nima. Izrael in Egipt močno omejujeta pretok ljudi predvsem zaradi varnostnih pomislekov.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
