Se tudi vam zgodi, da ste v pogovoru s sodelavcem, kolegom, prijateljem, partnerjem in se v nekem trenutku zavedate, da nimate pojma, kaj je ravnokar rekel? Lahko da vas je celo zanimalo, kaj govori, a z mislimi ste bili nekje drugje, v preteklosti ali prihodnosti, pri nečem kar vas bremeni ali kar morate narediti.

Poslušamo vsak dan. To smo se naučili že v otroštvu in pride samo po sebi. Pa vendar ni tako enostavno. Po raziskavah povprečno poslušamo le s 25-% učinkovitostjo in stanje se še slabša. Eno uro po poslušanju si zapomnimo 20 %, kar smo slišali. A v resnici imamo kapaciteto za globlje poslušanje, ki jo lahko razvijamo, kar pa zahteva vajo.
 
Ena naših osnovnih potreb je biti slišan in razumljen. Biti povezan s sabo in z drugim. Sposobnost poslušanja je srce in bistvo vsakega zdravega odnosa. Najboljši in zaupanja vredni vodje, sodelavci, partnerji, starši, prijatelji itd. znajo poslušati. Eno izmed najdragocenejših daril, ki jih lahko v življenju podarimo ljudem, je pripravljenost in sposobnost globokega poslušanja z razvijanjem kvalitet čuječnosti v komunikaciji.

Kako naj poslušam, da bom drugega res slišal in bo tudi dobil občutek, da je slišan?

Tako da čuječnost prenesemo v komunikacijo in medosebne odnose. Razvijamo kvalitete prisotnosti s sabo in drugo osebo. Kapaciteta poslušanja je dimenzija prisotnosti.
 
Povprečno izgovorimo 135 do 160 besed na minuto, možgani pa delajo s približno 400 do 600 besed na minuto. Naš um je torej dosti hitrejši od ust sogovornika, zato tudi tako zlahka odvandra stran. Z MBSR tehnikami pa se lahko naučimo in prakticiramo polno prisotnost.

Ko se naučimo biti v stiku s sabo, se zavedati svojih občutkov in misli, biti prisotni sami s sabo brez sojenja, smo lahko prisotni tudi z drugimi. Ko pa imamo pristen odnos do sebe, lahko pristno, avtentično komuniciramo tudi z drugimi.
 
Za čuječo komunikacijo svoje aktivnosti pustimo ob strani. Pokažemo zanimanje za sogovornika, vzpostavimo očesni kontakt. Določimo namero za globoko poslušanje, globlje razumevanje in povezanost. Smo popolnoma prisotni z osebo, ki govori. Smo iskreni, in če se trenutno ne moremo osredotočiti, izberimo raje drug čas. Poslušamo odprto in ne sodimo, kaj sogovornik govori.

Damo drugemu čas in prostor, ki ga potrebuje, da se lahko izrazi. Se ne fokusiramo nase, ne prekinjamo drugega, ne čakamo, da odgovorimo. Le globoko poslušamo in se zanimamo za sogovornika. Ne govorimo svojih zgodb in ne primerjamo s svojimi izkušnjami. Nimamo potrebe, da bi imeli prav, ne skušamo brati misli in predvidevati, kaj bo sogovornik rekel. Ne planiramo, kaj bomo odgovorili in ne dajemo nezaželenih nasvetov.
 

Poskušamo resnično razumeti, smo empatični in sočutni. Globoko poslušanje izvira iz želje po boljšem razumevanju osebe ali situacije in pristni povezanosti. Odprti smo za presenečenja in nova spoznanja. Na pogovor gledamo kot na odkritje. Čim globlje poslušamo, tem globlje bo druga oseba pripravljena deliti in se z nami povezati. Na tem mestu večje povezanosti in ranljivosti poteka resnično sodelovanje in razumevanje.

Poslušati, da bi razumeli, je praksa, ki zahteva veliko vaje in samozavedanja.
 
Kateri so pozitivni učinki prakticiranja čuječe komunikacije v delovnem okolju in življenju?

• Več sodelovanja, zadovoljstva in angažiranosti bo, ker se vsi vključeni počutijo slišane in spoštovane.
• Učinkovitejše reševanje konfliktov, saj je tudi več pozornosti na to, kar je rečeno, namesto da bi govorili impulzivno.
• S prisotnostjo v svoji tišini bomo lažje zbrali in našli informacije, ki bodo izboljšale naše odločanje.
• Naša empatija se bo povečala, kar je tudi za vodje ključna veščina.
• V osebnem življenju to ljudem, ki jih imamo radi, pomaga vedeti, da so cenjeni. V službi to ljudem okoli nas daje vedeti, da lahko delijo svoje ideje in pridejo k nam na iskren pogovor.
• Naučimo se ustvarjati neobsojajoče okolje za svoje prijatelje, družino in sodelavce. To ne pomeni, da ignoriramo morebitna pravila, ki jih imamo, ampak se s tem naši zaposleni počutijo vključeni v rast in odločanje. Nič ni bolj pomembno kot ekipa, ki čuti zaupanje, varnost in spoštovanje v medsebojni komunikaciji.

Ko čuječnost prenesemo v komunikacijo in medosebne odnose, postopoma razvijamo tudi zavedanje svojih navad, vzorcev v komunikaciji in konfliktih, se zavedamo moči neverbalne komunikacije in naučimo slišati tudi neizrečeno. Spoznamo svoje ovire ostati prisoten. Prakticiramo polno prisotnost s sabo in drugo osebo v dialogu. Spoznavamo kvalitete čuječe komunikacije in odkrivamo vrednost čuječega govora in poslušanja.

Z raznimi tehnikami lahko tudi ozaveščamo pasivno, agresivno in asertivno vedenje v medosebnih stikih ter odkrivamo vzroke za akutni in kronični stres v komunikaciji: pričakovanja o sebi in o svojem partnerju v komunikaciji, pričakovanja o rezultatih pogovora, vzorce izražanja ali potlačenja čustev, vzorce, ko govorimo in poslušamo, vzorce o načinih biti prisoten v komunikaciji in medosebnem stiku.

Čuječe zavedanje v komunikaciji nas podpira biti bolj fleksibilni, uravnoteženi in odporni v medosebnih odnosih in zahtevnih situacijah. Nam pomaga se hitreje obnoviti. To nam omogoča, da tudi v težavni komunikaciji ostanemo prisotni, se zavedamo svojih reakcij, zavestno ravnamo s pričakovanji drugih, jasno izrazimo, kaj čutimo ter postavimo mejo, če je treba, in zavestno odgovorimo.