Že v prejšnjem članku sem naslovila tematiko izzivov, s katerimi se soočajo današnji podjetniki. Zaupala sem vam skupno 10 največjih težav, ki se pojavljajo med svetovalnim delom, ki ga opravljamo za podjetja. Ugotovili smo, da so vse omenjene točke zelo splošne in večinoma prisotne pri vseh podjetjih, ki ne vedo, zakaj se ne razvijajo, zakaj njihova postavljena struktura ne deluje uspešno in se želijo okrepiti. 
 

Miselnost večine slovenskih podjetij

 
Ena največjih omejitev, ki se v veliki meri pojavlja pri lastnikih nekaterih podjetij, je »majhnost«.  Naj nekoliko obrazložim, kaj s tem mislim. Ko se podjetje prične razvijati oziroma, ko nastopi prenos lastništva na drugo generacijo, se pojavi velik problem, ker lastniki ne vidijo velike slike. Zelo pogost primer tega je, da se lastniki omejijo samo na Balkan in svoje produkte ponujajo zgolj na Balkanu. Ljudje smo zelo nagnjeni k dejstvu, da nam je prijetno in da smo v coni udobja. Zato se pojavi strah, da bo kaj narobe, če se podjetje razširi, zraste in napreduje. Menim, da je nekdo zelo težko dober podjetnik, če se omejuje in zelo previdno pristopa k novim izzivom ali se jih celo sploh ne loti. 

Postavitev učinkovite vizije in dobrega strateškega načrta

 
Podjetja, ki nimajo določene jasne vizije, so definitivno na slabšem kakor konkurenčna podjetja, ki točno vedo, kaj želijo doseči. Če ima podjetnik točno določeno vizijo, se tudi obnaša primerno tej viziji. Da neko vizijo dosežemo, si moramo zadati jasne manjše cilje, ki nam bodo postopoma pomagali doseči to vizijo. Temu v poslovnem svetu rečemo strateški načrt.
 
Veliko podjetnikov v Sloveniji nam na vprašanje »kakšna je vaša vizija?« odgovorijo »pa kakšna vizija, delati je treba!« ali »vizija mi ne bo prinesla denarja!«. Tu je največja napaka in največja črna pika podjetij, saj se ne zavedajo, da ravno dobra vizija in smiseln strateški načrt posledično prineseta zaslužek in denar ter prepoznavnost in dober glas podjetja. 
 
Druga težava, ki je zelo pogosta pri podjetjih, ki imajo zastavljeno vizijo, je, da ni na primeren in pravilen način predstavljena zaposlenim. Tako večina zaposlenih sploh ne ve, kakšna je vizija podjetja in delajo praktično vsak dan s ciljem, da zaslužijo. Če zaposlenim vizije in strateškega načrta ne predstavimo, ti nimajo čemu slediti in nikoli ne bodo delali v skupno dobro podjetja ali v njegov razvoj, saj je njihov cilj samo oddelati osemurni delavnik in oditi domov.

Vzpostavitev ne-strogega postopka napredovanja

 
Dobro vzpostavljen sistem napredovanja daje poudarek na to, katere vrednote so v podjetju pomembne. Če denimo napreduje ali dobi povišico nekdo, ki je v sorodu z lastnikom ali je njegov prijatelj, in napreduje samo zaradi tega dejstva, lahko to v podjetju izzove zelo neprijetne odzive. Dobro počutje in motivacija za delo med zaposlenimi drastično upadeta. Ostali zaposleni tako nimajo upanja za napredovanje in zato ne dajejo vse od sebe, kot bi sicer.
 
Želja vsakega dobrega vodje bi morala biti, da zaposleni verjamejo v sistem nagrajevanja na podlagi njihovih veščin in vloženega truda. Sistem napredovanja je zato zelo kočljiva zadeva, ki lahko podjetniku in samemu podjetju prinese velik uspeh.

Uspešen menedžment (upravljanje)

 
Menedžment v podjetju zajema več področij. Vključuje nadzor in usklajevanje procesov, ljudi, časa, virov, prodajalcev, proračunov in širše področje dejavnosti v celotnem podjetju. Večini podjetij uspe upravljati ljudi in delavce ter njihovo delovno strukturo. Največ pomanjkljivosti pa vidim v upravljanju časa.
 
Učinkovito razporejanje časa za prave pobude in projekte je umetnost. To se pokaže v podjetjih ne glede na panogo (lahko ste podjetje za avtoprevozništvo, delujete na področju lesarske industrije ali izobraževanja). Produktivno upravljanje časa maksimizira potencial vsakega posameznega zaposlenega. To velja tudi za vodilne kadre in ne nazadnje tudi za direktorja. 

 

Motiviranje zaposlenih

 
Z vprašanjem, kako doseči motiviranost zaposlenih, se spopadajo tako velika kot tudi srednja in mala podjetja. Predstavljajte si, da imamo neko podjetje, v katerem sta dva zaposlena, eden od njiju pa ni motiviran. Neučinkovit, demotiviran zaposleni v zagonskem podjetju je tako vreden 50 odstotkov celotne delovne sile podjetja. Zaradi tega lahko podjetje bankrotira. Na srečo majhne ekipe vsak dan tesno sodelujejo in veliko podjetnikov takrat opaža, da je ta trend lažji kot nadzorovati deset tisoč zaposlenih. To je tudi eden od razlogov za strah pred rastjo. Največji izziv za velike korporacije je »zakon moči«. Če se več oddelkov oddalji od splošnega namena in vizije podjetja ter ne sledijo strateškemu načrtu, to lahko povzroči, da stotine zaposlenih vlaga minimalno za ohranitev zaposlitve. 
 
Zato je zelo pomembna jasno definirana vloga strateškega vodstva. Govorim o opredelitvi pravega načrta za podjetje (ali oddelek), razčlenitev na delujoče postavke, prenos ciljev na odgovorne strani, združevanje ekipe, motiviranje vsakega člana in premikanje vizije iz kratkoročne na dolgoročno.