Grafolog razkriva: Pokaži kako pišeš in povem ti kdo si

Naša pisava odkrito kaže našo osebnost in potenciale. Pri prepoznavanju najbolj ustreznih kadrov in njihovih sposobnosti nam lahko zelo zanesljivo pomaga grafologija.
Fotografija: Janez Turk, grafolog in kadrovik v podjetju Vovko. Foto: Jana Petkovšek Štakul
Odpri galerijo
Janez Turk, grafolog in kadrovik v podjetju Vovko. Foto: Jana Petkovšek Štakul

Kadroviki, psihologi in vodje so na zaposlitvenih razgovorih in testiranjih vedno tudi sami na preizkušnji – skozi temeljito razdelan selekcijski postopek se namreč kljub njihovi izjemni empatičnosti še vedno lahko prikrade posameznik, ki osebnostno ni tak, kakor je kazalo, ali pa se ne razvija tako, kot bi pričakovali.

Temu bi se v podjetjih lahko izognili z uporabo grafologije, saj analiza pisave oziroma grafomotoričnega giba pomaga premostiti vrzel, ki je sicer psihološki testi ne pokrijejo – to pa je dobiti dolgoročno napoved osebnosti kandidata, ko se enkrat »udomači«, med drugim poudarja Janez Turk, odgovoren za kadrovanje v podjetju Vovko, ki selekcijske postopke že deset let nadgrajuje z grafološko analizo.
 

»Zemljevid« mentalnih sposobnosti, čustev, volje in socialnih veščin


Grafologija daje odgovor, kakšna osebnost je pred nami, kako bo strokovno rasla in kakšne so njene sposobnosti za razvoj. Pove pa nam tudi, kakšne so njene morebitne omejitve in kateri so razlogi zanje. Grafologija je torej instrument, ki nam omogoča, da na nevsiljiv način proučimo kandidatove mentalne sposobnosti, čustva, voljo in socialne veščine. Psihološka testiranja so sicer odlično orodje, vendar nam razkrijejo le del osebnosti. Zato kadrovik na intervjuju in ob branju rezultatov psiholoških testov poskuša zapolniti vrzeli in si kandidata vnaprej predstavljati na dolgi rok.

Ko pa grafolog analizira, kako možgani in živci avtomatsko in podzavestno premikajo pisalo po papirju, »ujame« še druge sestavne dele podzavesti in lastnosti, ki se zanesljivo pokažejo šele na dolgi rok. »Gre za poglobljeno analizo osebnosti, s katero lahko že zelo zanesljivo določimo približno 800 kompetenc in lastnosti s področja motivacije, čustev ter miselne in socialne ravni,« pojasnjuje Turk.

Foto: Osebni Arhiv
Foto: Osebni Arhiv

 

Oblika črk, nagnjenost, moč pisave ...


Na splošno je oseba s poševno in hitro pisavo usmerjena v ljudi ter ima dobre komunikacijske sposobnosti – zato je primerna za področje prodaje. Oseba s presledki med besedami je bolj pre­udarna in zna načrtovati, medtem ko imajo tiste z majhno pisavo dobro koncentracijo. Nagnjenost črk naprej in velik presledek med črkami naprej kažeta na ekstravertiranost, nagnjenost nazaj na introvertiranost, poudarjen pritisk v zaključkih potez navzdol pri črkah t, h, l, k nakazuje agresivnost. Grafologi so pozorni na velikost črk in njihovo obliko, pa tudi pritisk. Če začnejo vrste padati in je pritisk slab, je pred nami zagotovo nekdo brez prave motivacije.

Grafolog lahko priskoči na pomoč, ko kadrovik na primer išče le eno specifično sposobnost ali kompetenco: sposobnost dela v laboratoriju, psihično ali fizično vzdržljivost, prodajne sposobnosti, vodenje skupine, ročne ali matematične spretnosti, sposobnost prenašanja znanja na druge, inovativnost ...
 

Kaj pogleda grafolog


Najprej moramo pregledati in izmeriti vseh 226 značilnosti, ki obstajajo v italijanski veji grafologije. Potem začnemo za vsako kompetenco iskati primerne kombinacije grafičnih znakov. Na podlagi znanja iz psihologije ugotavljamo, ali se lastnosti med seboj krepijo ali izničujejo. Za vsako trditev moramo najti dokaze še v vsaj treh do petih drugih grafičnih znakih.

Janez Turk, grafolog in kadrovik v podjetju Vovko. Foto: Jana Petkovšek Štakul
Janez Turk, grafolog in kadrovik v podjetju Vovko. Foto: Jana Petkovšek Štakul
»Sam sem najbolj vesel, če je pred mano zdrava pisava, saj to pomeni zdravo osebnost. Na primer, da je pisava fluidna. Torej, da pisalo tekoče drsi od leve proti desni. Ta znak ima pozitivne interpretacije tako na miselnem področju (zaupanje v svoje mentalne sposobnosti), socialnem (nagnjenost k novim poznanstvom), čustvenem (lahkotno izražanje čustev) kot področju volje (učinkovitost, samomotiviranje). Zelo pomemben je primeren pritisk na papir (močna volja). Slab pritisk je upravičen le pri piscih visoke starosti ali bolnikih, ki okrevajo po dolgotrajni bolezni. Navduši me, če vidim, da se vrste celo malce dvigujejo, ker to pomeni zagon, samoiniciativnost in dobro prenašanje udarcev. Velikost naj bo ravno pravšnja, saj to pomeni, da pisec nima narcisoidnih tendenc (zelo velika pisava) niti manjvred­nostnih kompleksov (zelo majhna s preostalimi znaki). Pisava naj ne bo prehitra (nepotrpežljivost) niti prepočasna (počasno razmišljanje in delovanje). Zelo prijazni, simpatični in velikodušni so tisti, ki delajo velike presledke med črkami. Objektivni in preudarni v odločanju pa so tisti, ki delajo velike presledke med besedami,« pojasnjuje grafolog Janez Turk.
 

Preverjanje in kadrovski premiki


Analiza grafomotoričnega giba lahko kadroviku pride prav tudi, ko meni, da je v njihovem delovnem okolju sicer obetaven zaposleni, ki pa se mu pogodba o zaposlitvi izteka in še nima dobrih oziroma pričakovanih rezultatov. »Z analizo njegovega grafomotoričnega giba si lahko pomagamo ugotoviti, ali gre mogoče za kakšno trajno lastnost v osebnosti, kot so nestalna volja, neodločnost, nezmožnost zaključevanja, počasnost, dlakocepstvo, slaba organiziranost …, kar pomeni, da tudi po podaljšanju pogodbe ne bo dosegal pričakovanih rezultatov.«

Prav tako je grafolog lahko v pomoč kadroviku ob izpraznitivi delovnega mesta zaradi odpovedi ali nujnem povečanju ekipe ali ko želi podjetje nadpovprečno uspešnega sodelavca nagraditi z na­predovanjem na primer v vodjo oddelka ali poslovalnice, za kar so poleg splošnih kompetenc, kot so odgovornost, natančnost, čustvena stabilnost ter hitro učenje, potrebne še vodstvene kompetence, kot so motiviranje, delegiranje, doseganje rezultatov, poročanje, delo s tabelami in druge.

»Grafolog lahko oceni te nove kompetence na lestvici od 0 do 100 odstotkov in opiše tudi slog vodenja, h kateremu se bo zaposleni najraje zatekal, bodisi da je to avtoritarni, demokratični, permisivni bodisi diplomatski slog vodenja. Pri premestitvah bi predlagal ugotavljanje talentov za določen poklic ali merjenje prisotnosti kompetenc, ki jih določi naročnik ali skupaj. Kot grafolog ne smem odločati o primernosti kandidata, vedno pa na koncu opišem še njegove močne lastnosti in lastnosti, ki bi za delo lahko pomenile težavo, kot so na primer kljubovalnost, nesamostojnost, demotiviranost, slaba sposobnost učenja …« navede strokovnjak.
 

Pisava tehnično usposobljenega prodajnika


Pa poglejmo še nekaj konkretnih primerov. Nemalo podjetij potrebuje izjemen tehniški kader s prodajno žilico. Na podlagi česa torej grafolog prepozna ustreznega kandidata? Osebnostno gledano je priporočljivo, da imajo naravoslovni poklici odlično tehniško inteligenco, torej da dobro razumejo zakone mehanike in fizike – to se odraža v nihajočem naklonu črk v levo in desno. Naravni talent, da opazijo podrobnosti in jim um ne dovoli delati sklepov na približno, se kaže v majhni pisavi – sredinski del črk (če odmislimo zgornje in spodnje zanke) ni višji od 2,5 do treh milimetrov.

Foto: Osebni Arhiv
Foto: Osebni Arhiv
Po drugi strani se ne izgubijo v poplavi informacij, ampak hitro prepoznajo bistvene, prepoznajo bistvo problema in kateri so ključni koraki za njegovo odpravo – črke so poenostavljene, napisane le z minimalno potezami. Zaradi tega je tudi njihova komunikacija jedrnata. Imajo sposobnost obdelovanja predmetov, kar se kaže v dobrem pritisku oziroma debelini pisave, večji od 0,6 milimetra. Bolj kot svet pojmov, idealov, kulture in filozofije, kar se odraža v dolgih zgornjih zankah v črkah l, h in k, jih zanimajo materiali, fizični svet, konkretnost in dejstva – spodnje zanke pri j, p in g so dolge. »Seveda pa jih lahko zanima oboje,« poudarja Janez Turk.

Prav je, da vsak komercialist razvije svoj prodajni slog in pot do stranke, ki je v skladu z njegovo osebnostjo. Zato ne obstaja samo en tip osebnosti, ki bo imel dobre prodajne rezultate. Skupni imenovalec bi lahko bile te lastnosti: primerna stopnja ekstravertnosti (navezovanje stikov, pomoč in sodelovanje s strankami), doseganje rezultatov (vztrajnost, volja, delovne navade), pogajalske sposobnosti, želja po obiskovanju terena, kjer se naredi promet, in ne sedenje v pisarni, pozitivna naravnanost z odpornostjo proti stresu ter dobre kognitivne sposobnosti.

Ekstravertnost se iz obnašanja na papirju vidi v tem, da črke nimajo levega naklona, ampak vsaj pokončnega ali celo desnega, ki pomeni potrebo po druženju, toplino in srčnost. Večje ko dela kandidat presledke med črkami, lažje navezuje stike, premore več komunikativnosti in družabnosti. Bolj ko pisava tekoče in gladko teče v desno, ima manj zatikanj, kotov in tresenja, bolj je kandidat spontan, simpatičen in naklonjen družbi. Zelo opazni in karizmatični komercialisti imajo običajno veliko pisavo. V kombinaciji s tehniško izobrazbo bi sogovornik preveril vsaj to, da ni zelo majhna. Torej, da črke a, o, m, n, e, i … niso manjše od 2,5 milimetra.


Odlično bodo dosegali rezultate kandidati, ki se znajo samomotivirati, torej njihova pisava gladko teče v desno, brez zatikanja, obotavljanja, kotov in tresenja. Imeti morajo dobro delujoče delovne reflekse, ki se kažejo v tonični in napeti pisalni sledi (kot nit iz najlona in ne kot volna). Da imajo zdrav in učinkovit živčno-mišični sistem, se kaže v kotih, ki nastanejo pri menjavanju smeri z dol na gor. Tak kot je ravno prav napet, ne razvlečen in ne preoster. Poleg tega jih mora, med drugim, zanimati tudi materialni in ekonomski svet, kar se kaže v dolgih zankah pri j, g, p.

Stres in številne zavrnitve strank bodo bolje prenašali prodajniki s prej omenjenimi dobro delujočimi delovnimi refleksi in živčnim sistemom in tisti, ki bodo stresne situacije vzeli kot nekaj, nad čimer bodo imeli nadzor (dolge zanke pri j, g, p). Če pa so poleg tega sposobni prilagoditi svoje mnenje in vedenje tako, da se v vsaki situaciji dosežejo najboljši mogoči rezultati (krogci v a, o, d, g enkrat široki, drugič ozki), gre za resnično socialno spretne in psihično prilagodljive osebe.

Pozitivno naravnani, celo optimistični kandidati so pogumno usmerjeni proti prihodnosti, kar se kaže v tekočem poteku pisave v desno, brez zatikanja, obotavljanja, kotov, tresenja. Zrelo in konstruktivno bodo vstopali v odnose, kar se bo kazalo v velikem presledku med črkami. Poleg tega so samoiniciativni, imajo željo po izboljševanju obstoječega in so načeloma zadovoljni sami s seboj (vrstice se rahlo dvigajo navzgor).
 

Kaj pa izbiranje ustreznega vodje?


Lahko razmišljamo o novem človeku ali izbiri vodje med zaposlenimi. Prednost notranjega kadra je, da že pozna ljudi, kulturo, vrednote, procese in standarde dela. Tako lahko preskoči fazo »onboardinga«. Tudi za podjetje je taka odločitev lahko varnejša, saj že pozna sodelavca in približno ve, kaj lahko od njega pričakuje. »Lahko pa se zaplete, če podjetje pod vplivom prejšnje delovne uspešnosti napačno oceni njegov vodstveni potencial,« poudarja Turk.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Prednost in slabost grafologije je, da mora že samo za eno res zanesljivo trditev skoraj vedno najprej izmeriti, izračunati ali oceniti prav vseh 226 grafičnih lastnosti. Ko grafolog pisavo razstavi na »prafaktorje«, pa lahko ustreže naročniku in mu z visoko zanesljivostjo (od 0–100 odstotkov) izračuna in opiše skoraj katerokoli kompetenco in zraven opazi tudi tiste, ki jih naročnik morda ni predlagal. »Grafolog torej najprej preveri dogovorjene vodstvene kompetence, npr. sposobnost motiviranja, sposobnost doseganja rezultatov, odpornost proti stresu, samoiniciativnost, učinkovito odločanje, samozavest, odločnost, pozitivno naravnanost … Hkrati pa ima avtomatski vpogled še v vse druge kompetence in lastnosti, ki jih naročnik morda ne naroči, a bi lahko kvarno vplivale na delovno uspešnost.

Na primer strah v ključnih trenutkih z voljo vplivati na ljudi (ne samo z argumenti), pretirano dlakocepljenje in tehtanje odločitev v nedogled, prevelika reaktivnost in čustvena nestabilnost, pretirana nesamostojnost, pomanjkanje vizije in strateškega pogleda (opravljanje le rutinskih nalog) … Grafolog je dolžan naročnika obzirno opozoriti, v katerih primerih, kako pogosto in na kakšen način bo novi vodja izkazoval te lastnosti, naročnik pa se sam odloči, ali jih v danem trenutku lahko vzame v zakup ali ne. Zaposlujemo celotne osebnosti s 'plusi' in 'minusi', vsak ima svoja močna in tudi manj močna področja,« je jasen kadrovik in grafolog Janez Turk. Ljudi je treba pravilno voditi, da pridejo do veljave predvsem odlike.

Več iz rubrike