Tao te Ching

Tao te Ching je klasika med filozofsko-spiritualnimi deli, je knjiga modrosti, ki jo je napisal  veliki kitajski filozof Lao Tzu okoli l. 400 pr.n št. Pisana je v verzih, skupaj jih je 81. Verzi govorijo o modrostih življenja, vladanja in o Dau. Dao dobesedno pomeni pot, a vendar knjiga ne govori o »običajni poti«. Pomen verzov ali Dao kot bistva stvarstva, je včasih težko doumeti a vendar so v nekaterih verzih tudi opisane povsem preproste vrline zrelega človeka.

Wesak

Tao te Ching nam pomaga razumeti princip Taoizma, ki je starodavna šola filozofije, katere modrosti so še kako aktualne v današnjem času. Pravzaprav so to večna spoznanja, ki bodo aktualna zmeraj.

Lao Tzu je prav tako poznan kot Laozi in Lao-Tze in njegovo ime lahko razčlenimo na Laozi, kar pomeni Lao (star) in Zi (mojster).

Glavni trije principi, ki so predstavljeni v knjigi so:

1. Kaj sta Tao in Te - osnovi Taoizma
2. Pot do človeške spiritualne modrosti v povezavi s Taom
3. Umetnost vladanja s pomočjo Taostičnih principov

Knjiga naslavlja tri tipe ljudi:

Tiste, ki sledijo Tau, plemiče, ki sodelujejo v skupnosti in vladarje, ki želijo svojo deželo voditi koristno.

Filozofija taoizma

Taoizem gradijo trije stebri:

-preprostost

-potrpežljivost

-sočutje

Lao Tzu je dejal, da so ti trije stebri naši največji učitelji. Nadalje je objasnil, da biti preprost v dejanjih in mislih pomeni, da se na ta način vrnemo k izvoru bivanja. S pomočjo potrpežljivosti, tako do prijateljev, kot sovražnikov se uglasimo s svetom takim kot je in ne takim, kot si želimo, da bi bil. In nazadnje še to, da smo sočutni najprej do samih sebe, nam pomaga, da se spravimo z vsemi bitji na svetu.

Foto: Shutterstock

Tri lekcije taoizma, ki nam pomagajo živeti boljše življenje:

• Predaj se trenutku in ne glede kaj le-ta prinese ga v popolnosti sprejmi
• Priznaj svoje spodrsljaje in napake, ker ti so lahko tvoji največji učitelji
• Ponotranji vrlino tekmovati v duhu igre, ki je v harmoniji z Taom - potjo

Poglejmo si vsako lekcijo malo podrobneje.

Lekcija 1: Ne zadržuj ničesar in se predaj temu kar je

Mojster se preda trenutku. Pozna razliko med tem, kar je pod njegovim nadzorom in tem česar ne more nadzirati. Zaveda se, da je smrt končni izzid, zato se je ne boji. Raje se preda temu dejstvu in se pripravlja nanjo saj ve, da ga lahko doleti kadarkoli. Ničesar se ne oklepa, saj ve, da nič ne traja za vedno.

Mojster naredi, kar lahko naredi najbolje danes in oddide spat brez, da bi kaj zadrževal. Zaveda se, da se morda naslednje jutro ne bo več prebudil. In če se, se tega radosti in poseduje edino stvar, ki jo res lahko poseduje: sedanji trenutek. In ko ta trenutek mine, ga spusti, da gre mimo in se vrne v nov trenutek, ki mu ga je življenje ponudilo. Kar mu je najbolj pomembno je to, kako se lahko najbolj lahkotno preda čemurkoli mu nov trenutek ponuja s tem, da izpusti vse, s čemer je preveč na tesno.

Rešimo prst, da bomo rešili življenje

Stara modrost, ki je danes aktualna enako, kot je bila nekoč ali bo v prihodnosti pravi; bolj kot se upiramo temu kar je, bolj bomo trpeli. Iluzije, ki jih imamo v umu nam utežujejo to, da bi se predali. Prava modrost je, da smo se pripravljeni odreči vsemu česar se še oklepamo in sprejmemo sedanjost tako, kot je. 

Lekcija 2: Išči svoje napake s pomočjo samorefleksije in svojih sodb drugih ljudi

Ko mojster naredi napako, se jo zave. Ko se jo zave, jo prizna. Ko jo prizna, jo popravi. Ne užali se, kadar mu drugi pokažejo njegovo napako. Namesto tega te ljudi jemlje kot svoje radodarne učitelje. Kadar ne da vsega od sebe se tega zave in to potem popravi. Vsako slabo izkušnjo jemlje kot priložnost, da poveča samozavedanje in postane boljši, ne pa kot izgovor, da se počuti potrtega.

Vsak mojster razmišlja o svojih napakah kot o sencah, ki jih meče sam. Opazuje kako sam obsoja druge. Če je izzvan s strani drugih ljudi, to prepozna kot lastnost, ki je še ni utelesil v sebi. Če pa jo je že utelesil jo sicer opazi a ga le-ta ne spravi iz tira. Skratka opominja se na svoje napake in jih popravlja, kadar jih vidi v drugih. Drugi ljudje mu s tega vidika služijo kot ogledalo samemu sebi.

Sprejeti in priznati lastne napake je ena najtežjih stvari, ker le-to rani naš ego. Zapomniti si moramo, da kar prizadane naš ego, je lahko blagodejno za našo dušo. Ali gre skozi samoopazovanje ali skozi opazovanje napak drugih, moramo najti svoje pomanjkljivosti, da dvignemo zavest in se izboljšujemo.

Lekcija 3: Namen tekmovanja je, da v igrivem duhu ustvarjamo in napredujemo 

Mojster si nikoli ne želi, da bi imeli njegovi nasprotniki na dan tekmovanja slab dan. Želi si, da na ta dan vsi nastopijo v najboljši luči in na ta način prispevajo k dvigu nivoja igre, se dobro ujamejo in tako podprejo pravega duha igre. Tekmovanja ne vidi v luči spopada egov ampak kot priložnost za igro in izpopolnjevanje svojih veščin. Po koncu tekmovanja si želi, da bi vsi odšli boljši kot prej, ne glede na izzid. 

Mojster dela kar je najboljše za skupno dobro in posluša voljo vse skupnosti. Svoj interes zmeraj razume samo kot en glas in ne kot edini glas, ki vodi njegove aktivnosti.  Na vrhu si ne želi biti zaradi moči, slave ali bogastva. Ko ima moč, slavo in bogastvo, jih izkorišča za ustvarjanje boljšega sveta, kar je vseskozi njegov primarni cilj. 

Ne glede na to ali smo športnik, vodja ali podjetnik, naša misija je, da dajemo kot človek in svetu ponudimo najboljše kar lahko. To lahko naredimo tako, da tekmujemo ali nastopamo bolje, vodimo ljudi z globjim namenom in vzrokom, inspiriramo z vzgledom, ustvarjamo produkte ali služimo skupnosti. Bogastvo, slava in moč so naša orodja in ne končni cilj h kateremu moramo stremeti. 

Vir - Tao te Ching

Odpiramo vrata tujine: Potovanje v Italijo (4/5)