Stroški in priložnosti podnebne krize za podjetja
Podjetja pogosto podcenjujejo stroške, ki jim jih bodo povzročile podnebne spremembe, in to v celotni vrednostni verigi, od katere so odvisna. Imeti bi morala različne učinkovite scenarije odpornosti.
Odpri galerijo
Globalno se vedno bolj poudarja pomen odkritega poročanja podjetij o doseganju trajnostnih ciljev, s čimer se preprečuje zavajanje oz. »greenwashing«. Reuters
Letos smo se po vsem svetu soočili z rekordnimi temperaturami. Vremenske katastrofe so bile vzrok za številne smrti in izjemno materialno škodo. Danes, v novi geološki dobi, imenovani antropocen, dobi, v kateri je človek začel posegati v geologijo in naravne procese Zemlje, ne uidemo več dnevni novici, ki nas ne bi opozorila na podnebno krizo. Bodisi z vidika naravnih nesreč in njihovih posledic bodisi z vidika dejavnosti, povezanih z bojem proti njej. Tako politična kot znanstvena poročila jasno kažejo, da se podnebne spremembe dogajajo – in tisto, kar sledi, je lahko še slabše, razen če se sprejmejo nujni mednarodni sistemski politični ukrepi. Posledice političnega in gospodarskega nedelovanja, ko gre za varovanje okolja v preteklosti, so vedno bolj očitne.
Podnebna kriza bo po oceni vplivne nevladne svetovalne organizacije CDP v prihodnjih petih letih največjim podjetjem na svetu povzročila za bilijon dolarjev škode. Od leta 1980 so se registrirane izgube iz naslova vremenskih pojavov potrojile. Izgube zaradi zavarovalnih primerov so se od 80. let, ko so povprečno znašale okoli 10 milijard dolarjev na leto, v zadnjem desetletju povečale na približno 50 milijard dolarjev na leto. Stroški katastrofalnih posledic zaradi podnebne krize so vedno večji tako pri nepremičninah, infrastrukturi, motenem poslovanju podjetij kot ogroženosti javnega zdravja. Podnebna kriza odpira tudi kritična geostrateška vprašanja, v katerih ni mogoče izključiti možnosti vojn in družbenih prevratov. Čist zrak, voda, zemlja, hrana in zdravi ljudje postajo največja dragocenost.
Posledice podnebne krize se ne končajo na meji ene države, zato so pomembni globalno ukrepanje in skupni cilji. Leta 2015 sta bila sprejeta dva pomembna mednarodna dokumenta, Agenda ZN 2030 za trajnostni razvoj in pariški sporazum o podnebnih spremembah, prvi univerzalni in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum, ki je postavil cilj omejiti globalno segrevanje. Ambiciozen sporazum je podpisalo več kot 190 držav, ki so se zavezale, da bodo v svoje nacionalne pravne sisteme vnesle prizadevanja za zmanjševanje segrevanja ozračja. Države k postavljanju pravil za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pristopajo različno ambiciozno, saj ukrepi drastično posegajo v delovanje gospodarstva.
Najambicioznejše so v zakone že vnesle zaveze za ogljično oz. podnebno nevtralnost (Norveška 2030, Švedska 2045, Velika Britanija in Francija 2050), dve sta že razglasili ogljično nevtralnost – Butan in Surinam, v veliko državah o tem še potekajo razprave, zavezam ogljične nevtralnosti se pridružuje tudi vedno več mest, podjetij in posameznikov.
Okoljsko napredne države (Danska, Finska, Norveška, Nemčija …) so že pred skoraj tridesetimi leti uvedle zelene davčne/proračunske reforme, ki sistemsko in ciljno podpirajo inovativne naložbe v razvoj zelenih tehnologij, zelenih poslovnih modelov ter s tem zagotavljajo celovito in vzdržno globalno zeleno rast.
Po podatkih The Global Cleantech Innovation Index 2017 so v razvoju čistih tehnologij vodilne Danska, Finska in Švedska, pri čemer je zlasti opaziti, da to področje vse bolj zanima investicijske sklade, med katerimi so izjemno močni pokojninski skladi. Prav tako so te države vodilne z vidika vlaganj in prihodkov iz naslova inovacij na področju čistih tehnologij, njihove komercializacije in števila javnih podjetij, ki delujejo na tem področju. Zaradi velikega onesnaženja je razvoj čistih tehnologij izjemen tudi na Kitajskem in v Indiji, kljub političnemu neodobravanju pa so investicije vanj še vedno največje v Ameriki.
Na hitrejši razvoj zelenega gospodarstva vedno bolj vplivajo tudi banke, zavarovalnice, mednarodne finančne institucije, sodišča in ne nazadnje aktivistična gibanja v družbi. Spreminjajo se pristopi k financiranju okoljsko obremenjujočih projektov in ugodnosti za zelene investicije. V zadnjih letih so sodišča začela siliti podjetja in države, da sprejemajo ambicioznejše cilje in merljive ukrepe za doseganje globalnih podnebno-energetskih zavez.
Švedski najstnici Greti Thunberg je uspela globalna kampanja, za kakršno si korporacije prizadevajo leta. Avgusta 2018 je začela protestirati pred švedskim parlamentom. Mirno se je začela boriti za Zemljo, za ljudi, za boljšo prihodnost, za spremembe v politiki, gospodarstvu, izobraževanju, prodajala ni ničesar. Petnajstega marca 2019 je z njo po vsem svetu, v 112 državah, protestiralo 1,4 milijona mladih. Izdala je zbirko svojih govorov v knjigi s pomenljivim naslovom »No One is Too Small to Make a Difference«. Zdaj jo vabijo na najvplivnejše politične dogodke. Vendar se marsikaterega ne udeleži, ker noče potovati z letali, ki povzročajo preveč emisij. Boj in ozaveščenost mladih za prihodnost se krepita in to ne sme se ustaviti!
Zaradi podnebne krize, okoljskih, energetskih in socialnih izzivov ter velikega onesnaževanja okolja smo priča dramatičnim spremembam v čisto vseh sektorjih gospodarstva. Pritiski strank, konkurentov, zaposlenih, sodišč, vlagateljev in celotne družbe za preoblikovanje politike in gospodarstva so vedno močnejši. Soočamo se z novimi disruptivnimi inovacijami, ki uvajajo nove tržne in vrednostne zakonitosti ter bistveno spreminjajo način delovanja podjetij, industrije in navade potrošnika.
Ob teh izzivih se kažejo temeljna tveganja za stabilnost in blaginjo družbe, hkrati pa nastajajo izjemne nove priložnosti za prilagajanje. Prehod na podnebno nevtralno – krožno – gospodarstvo je edina mogoča prihodnost in največji projekt naše družbe. Vsaka naša aktivnost mora zmanjševati porabo naravnih virov, emisije in odpadke ter mora biti bolj energetsko učinkovita. Emisije morajo imeti takšno ceno, ki bo vplivala na naše ravnanje. Nujni sta preobrazba politik v bolj stabilne in ambiciozne ter preobrazba podjetij in organizacij v okoljsko manj obremenjujoče, ne nazadnje so nujne spremembe navad nas kot posameznikov. Nujne so nove okoljsko manj obremenjujoče tehnologije (storitve, produkti in procesi) ter preusmeritev sredstev v razvoj zelenega gospodarstva. Po oceni UN Environment Programme Finance Iniciative naj bi letni stroški prilagajanja podnebni krizi do leta 2030 znašali 140–300 milijard dolarjev, do leta 2050 pa 280–500 milijard dolarjev.
Pospeševanje razvoja podnebno nevtralnega – krožnega – gospodarstva, ki bo odzivno, pametno in uravnoteženo, zahteva spodbudna orodja na različnih področjih (ustrezno regulativno okolje, zelene davčne reforme, zelene finance, inovacije, tehnologije, poslovne modele, učinkovito poročanje in merjenje učinkov, spremembe izobraževalnega sistema …).
EU intenzivno proučuje, kako vključiti vidike trajnosti v svoj okvir finančne politike, da bi zagotovili sredstva za trajnostno rast. Da bi dosegli cilje EU za leto 2030, določene v pariškem podnebnem sporazumu, s 40-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov vred, bodo potrebne investicije v vrednosti 180 milijard evrov na leto.
Številna podjetja so v prehodu na okoljsko nevtralno gospodarstvo že zaznala svoje koristi in prednosti (finančne, okoljske, poslovne, znanje, izkušnje in ugled). Največji dosežki na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti so najbolj očitni v energetsko najbolj potratnih sektorjih (energetika, mobilnost, gradnja, kmetijstvo in proizvodnja), kar je primarno posledica težnje po neodvisnosti od fosilnih goriv, zviševanja cen energentov in emisij CO2, povečanih subvencij za nove zelene tehnologije in pogosto pritiska javnosti. Globalno se množijo podjetja s področja obnovljivih virov energije in drugih čistih tehnologij (voda, alternativni viri energije, emisije, odpadki …). Vendar okoljsko nevtralno delovanje podjetij ni omejeno samo na že omenjene sektorje.
Čisto vsa podjetja in organizacije bi morali delovati bolj trajnostno (okoljsko, družbeno in ekonomsko). Vse »zelene, čiste, okoljske, nizkoogljične …« tehnologije (storitve, produkti in procesi) imajo ne glede na različna poimenovanja to skupno značilnost, da pomagajo varovati okolje, dvigujejo standarde in zagotavljajo višjo kakovost bivanja. Ustvarjajo nova zelena in bolj pravična delovna mesta, zahtevajo nove kompetence in nujne spremembe izobraževalnih sistemov. Zaradi številnih pozitivnih učinkov so zelene tehnologije vedno bolj zanimive tudi za vlagatelje tveganega kapitala in različne sklade, kar lahko njihov razvoj dodatno pospeši.
Podjetja pogosto podcenjujejo stroške, ki jim jih bodo povzročile podnebne spremembe, in to v celotni vrednostni verigi, od katere so odvisna. Imeti bi morala različne učinkovite scenarije odpornosti. Ne nazadnje je njihova finančna stabilnost odvisna od podnebnih sprememb in je ključni podatek za vlagatelje in sklade, ki morajo razumeti, katera podjetja bodo najverjetneje preživela.
Globalno se vedno bolj poudarja pomen odkritega poročanja podjetij o doseganju trajnostnih ciljev, s čimer se preprečuje zavajanje oz. »greenwashing«. Obstajajo različne smernice in standardi, ki jih vlagatelji in podjetja aktivno spodbujajo, saj zaznavajo, da učinkovito vplivajo na način poročanja, delovanja in primerljivost podjetij.
Viri:
Climate change will cost companies $1 trillion, 2019 https://edition.cnn.com/2019/06/04/business/climate-change-cost-companies/index.html
Mark Carney, Governor of the Bank of England in Chairman of the Financial Stability Board “Breaking the Tragedy of the Horizon – climate change and financial stability”, 2015 https://www.youtube.com/watch?v=V5c-eqNxeSQ&t=199s
https://en.wikipedia.org/wiki/Carbon_neutrality
https://www.cleantech.com/2017-global-cleantech-innovation-index-a-look-at-where-entrepreneurial-clean-technology-companies-are-most-likely-to-emerge-from-over-the-next-10-years-and-why/
https://www.unepfi.org/news/themes/climate-change/unep-fi-launches-paper-on-adaptation-finance-for-the-global-commission-on-adaptation/
https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/sustainable-finance_en
Mark Carney,Governor of the Bank of England in Chairman of the Financial Stability Board “A new Horizon« 2019
https://www.bankofengland.co.uk/speech/2019/mark-carney-speech-at-european-commission-high-level-conference-brussels
The FSB – Task Force on Climate-related Financial Disclosures (TCFD)
https://en.wikipedia.org/wiki/Cape_Town_water_crisis#Impact
Ana Struna Bregar,
izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev
Podnebna kriza bo po oceni vplivne nevladne svetovalne organizacije CDP v prihodnjih petih letih največjim podjetjem na svetu povzročila za bilijon dolarjev škode. Od leta 1980 so se registrirane izgube iz naslova vremenskih pojavov potrojile. Izgube zaradi zavarovalnih primerov so se od 80. let, ko so povprečno znašale okoli 10 milijard dolarjev na leto, v zadnjem desetletju povečale na približno 50 milijard dolarjev na leto. Stroški katastrofalnih posledic zaradi podnebne krize so vedno večji tako pri nepremičninah, infrastrukturi, motenem poslovanju podjetij kot ogroženosti javnega zdravja. Podnebna kriza odpira tudi kritična geostrateška vprašanja, v katerih ni mogoče izključiti možnosti vojn in družbenih prevratov. Čist zrak, voda, zemlja, hrana in zdravi ljudje postajo največja dragocenost.
Ambicioznost in stabilnost politike
Posledice podnebne krize se ne končajo na meji ene države, zato so pomembni globalno ukrepanje in skupni cilji. Leta 2015 sta bila sprejeta dva pomembna mednarodna dokumenta, Agenda ZN 2030 za trajnostni razvoj in pariški sporazum o podnebnih spremembah, prvi univerzalni in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum, ki je postavil cilj omejiti globalno segrevanje. Ambiciozen sporazum je podpisalo več kot 190 držav, ki so se zavezale, da bodo v svoje nacionalne pravne sisteme vnesle prizadevanja za zmanjševanje segrevanja ozračja. Države k postavljanju pravil za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pristopajo različno ambiciozno, saj ukrepi drastično posegajo v delovanje gospodarstva.
CER je letos na Blejskem strateškem forumu organiziral dva panela na temo zelenega gospodarstva, Podnebno nevtralno pametno gospodarstvo – Greentech in Predstavi svojo zeleno idejo. Foto Luka Kotnik
Najambicioznejše so v zakone že vnesle zaveze za ogljično oz. podnebno nevtralnost (Norveška 2030, Švedska 2045, Velika Britanija in Francija 2050), dve sta že razglasili ogljično nevtralnost – Butan in Surinam, v veliko državah o tem še potekajo razprave, zavezam ogljične nevtralnosti se pridružuje tudi vedno več mest, podjetij in posameznikov.
Okoljsko napredne države (Danska, Finska, Norveška, Nemčija …) so že pred skoraj tridesetimi leti uvedle zelene davčne/proračunske reforme, ki sistemsko in ciljno podpirajo inovativne naložbe v razvoj zelenih tehnologij, zelenih poslovnih modelov ter s tem zagotavljajo celovito in vzdržno globalno zeleno rast.
Po podatkih The Global Cleantech Innovation Index 2017 so v razvoju čistih tehnologij vodilne Danska, Finska in Švedska, pri čemer je zlasti opaziti, da to področje vse bolj zanima investicijske sklade, med katerimi so izjemno močni pokojninski skladi. Prav tako so te države vodilne z vidika vlaganj in prihodkov iz naslova inovacij na področju čistih tehnologij, njihove komercializacije in števila javnih podjetij, ki delujejo na tem področju. Zaradi velikega onesnaženja je razvoj čistih tehnologij izjemen tudi na Kitajskem in v Indiji, kljub političnemu neodobravanju pa so investicije vanj še vedno največje v Ameriki.
Čas za spremembe navad in dejanj
Na hitrejši razvoj zelenega gospodarstva vedno bolj vplivajo tudi banke, zavarovalnice, mednarodne finančne institucije, sodišča in ne nazadnje aktivistična gibanja v družbi. Spreminjajo se pristopi k financiranju okoljsko obremenjujočih projektov in ugodnosti za zelene investicije. V zadnjih letih so sodišča začela siliti podjetja in države, da sprejemajo ambicioznejše cilje in merljive ukrepe za doseganje globalnih podnebno-energetskih zavez.
Michael R. Bloomberg, FSB delovna skupina za podnebne spremembe – predsednik finančnih razkritij (TCFD), ameriški poslovnež, politik, pisec in filantrop: »Večja transparentnost v poročanju podjetij o trajnostnem delovanju omogoča, da je trg bolj učinkovit in gospodarstvo bolj stabilno in odporno.«
Švedski najstnici Greti Thunberg je uspela globalna kampanja, za kakršno si korporacije prizadevajo leta. Avgusta 2018 je začela protestirati pred švedskim parlamentom. Mirno se je začela boriti za Zemljo, za ljudi, za boljšo prihodnost, za spremembe v politiki, gospodarstvu, izobraževanju, prodajala ni ničesar. Petnajstega marca 2019 je z njo po vsem svetu, v 112 državah, protestiralo 1,4 milijona mladih. Izdala je zbirko svojih govorov v knjigi s pomenljivim naslovom »No One is Too Small to Make a Difference«. Zdaj jo vabijo na najvplivnejše politične dogodke. Vendar se marsikaterega ne udeleži, ker noče potovati z letali, ki povzročajo preveč emisij. Boj in ozaveščenost mladih za prihodnost se krepita in to ne sme se ustaviti!
Zaradi podnebne krize, okoljskih, energetskih in socialnih izzivov ter velikega onesnaževanja okolja smo priča dramatičnim spremembam v čisto vseh sektorjih gospodarstva. Pritiski strank, konkurentov, zaposlenih, sodišč, vlagateljev in celotne družbe za preoblikovanje politike in gospodarstva so vedno močnejši. Soočamo se z novimi disruptivnimi inovacijami, ki uvajajo nove tržne in vrednostne zakonitosti ter bistveno spreminjajo način delovanja podjetij, industrije in navade potrošnika.
Ob teh izzivih se kažejo temeljna tveganja za stabilnost in blaginjo družbe, hkrati pa nastajajo izjemne nove priložnosti za prilagajanje. Prehod na podnebno nevtralno – krožno – gospodarstvo je edina mogoča prihodnost in največji projekt naše družbe. Vsaka naša aktivnost mora zmanjševati porabo naravnih virov, emisije in odpadke ter mora biti bolj energetsko učinkovita. Emisije morajo imeti takšno ceno, ki bo vplivala na naše ravnanje. Nujni sta preobrazba politik v bolj stabilne in ambiciozne ter preobrazba podjetij in organizacij v okoljsko manj obremenjujoče, ne nazadnje so nujne spremembe navad nas kot posameznikov. Nujne so nove okoljsko manj obremenjujoče tehnologije (storitve, produkti in procesi) ter preusmeritev sredstev v razvoj zelenega gospodarstva. Po oceni UN Environment Programme Finance Iniciative naj bi letni stroški prilagajanja podnebni krizi do leta 2030 znašali 140–300 milijard dolarjev, do leta 2050 pa 280–500 milijard dolarjev.
Mark Carney, guverner Bank of England, predsedujoči sveta odbora za finančno stabilnost FSBR: »Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na hitrost prehoda gospodarstva na nizke ravni emisij ogljika, vključno z javno politiko, tehnologijami, preferencami vlagateljev in fizičnimi dogodki.«
Pospeševanje razvoja podnebno nevtralnega – krožnega – gospodarstva, ki bo odzivno, pametno in uravnoteženo, zahteva spodbudna orodja na različnih področjih (ustrezno regulativno okolje, zelene davčne reforme, zelene finance, inovacije, tehnologije, poslovne modele, učinkovito poročanje in merjenje učinkov, spremembe izobraževalnega sistema …).
EU intenzivno proučuje, kako vključiti vidike trajnosti v svoj okvir finančne politike, da bi zagotovili sredstva za trajnostno rast. Da bi dosegli cilje EU za leto 2030, določene v pariškem podnebnem sporazumu, s 40-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov vred, bodo potrebne investicije v vrednosti 180 milijard evrov na leto.
Številna podjetja so v prehodu na okoljsko nevtralno gospodarstvo že zaznala svoje koristi in prednosti (finančne, okoljske, poslovne, znanje, izkušnje in ugled). Največji dosežki na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti so najbolj očitni v energetsko najbolj potratnih sektorjih (energetika, mobilnost, gradnja, kmetijstvo in proizvodnja), kar je primarno posledica težnje po neodvisnosti od fosilnih goriv, zviševanja cen energentov in emisij CO2, povečanih subvencij za nove zelene tehnologije in pogosto pritiska javnosti. Globalno se množijo podjetja s področja obnovljivih virov energije in drugih čistih tehnologij (voda, alternativni viri energije, emisije, odpadki …). Vendar okoljsko nevtralno delovanje podjetij ni omejeno samo na že omenjene sektorje.
Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije: »Evropa bi morala biti prva podnebno nevtralna celina na svetu.«
Čisto vsa podjetja in organizacije bi morali delovati bolj trajnostno (okoljsko, družbeno in ekonomsko). Vse »zelene, čiste, okoljske, nizkoogljične …« tehnologije (storitve, produkti in procesi) imajo ne glede na različna poimenovanja to skupno značilnost, da pomagajo varovati okolje, dvigujejo standarde in zagotavljajo višjo kakovost bivanja. Ustvarjajo nova zelena in bolj pravična delovna mesta, zahtevajo nove kompetence in nujne spremembe izobraževalnih sistemov. Zaradi številnih pozitivnih učinkov so zelene tehnologije vedno bolj zanimive tudi za vlagatelje tveganega kapitala in različne sklade, kar lahko njihov razvoj dodatno pospeši.
Odkrito poročanje podjetij – finančna stabilnost podjetij
Podjetja pogosto podcenjujejo stroške, ki jim jih bodo povzročile podnebne spremembe, in to v celotni vrednostni verigi, od katere so odvisna. Imeti bi morala različne učinkovite scenarije odpornosti. Ne nazadnje je njihova finančna stabilnost odvisna od podnebnih sprememb in je ključni podatek za vlagatelje in sklade, ki morajo razumeti, katera podjetja bodo najverjetneje preživela.
...
Globalno se vedno bolj poudarja pomen odkritega poročanja podjetij o doseganju trajnostnih ciljev, s čimer se preprečuje zavajanje oz. »greenwashing«. Obstajajo različne smernice in standardi, ki jih vlagatelji in podjetja aktivno spodbujajo, saj zaznavajo, da učinkovito vplivajo na način poročanja, delovanja in primerljivost podjetij.
Viri:
Climate change will cost companies $1 trillion, 2019 https://edition.cnn.com/2019/06/04/business/climate-change-cost-companies/index.html
Mark Carney, Governor of the Bank of England in Chairman of the Financial Stability Board “Breaking the Tragedy of the Horizon – climate change and financial stability”, 2015 https://www.youtube.com/watch?v=V5c-eqNxeSQ&t=199s
https://en.wikipedia.org/wiki/Carbon_neutrality
https://www.cleantech.com/2017-global-cleantech-innovation-index-a-look-at-where-entrepreneurial-clean-technology-companies-are-most-likely-to-emerge-from-over-the-next-10-years-and-why/
https://www.unepfi.org/news/themes/climate-change/unep-fi-launches-paper-on-adaptation-finance-for-the-global-commission-on-adaptation/
https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/sustainable-finance_en
Mark Carney,Governor of the Bank of England in Chairman of the Financial Stability Board “A new Horizon« 2019
https://www.bankofengland.co.uk/speech/2019/mark-carney-speech-at-european-commission-high-level-conference-brussels
The FSB – Task Force on Climate-related Financial Disclosures (TCFD)
https://en.wikipedia.org/wiki/Cape_Town_water_crisis#Impact
Ana Struna Bregar,
izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
