Slovensko šolstvo: Večji poudarek na spoznavanju poklicev

Dejstvo je, da ima več kot tretjina delodajalcev v Sloveniji težave zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov. Zaradi tega bi moralo šolstvo iti v korak s potrebami v gospodarstvu oz. slediti razmeram na trgu dela, kar pomeni, da bi morali omejiti vpise v programe, ki so suficitarni, in spodbujati vpis v programe deficitarnih poklicev. Država bi lahko pomagala gospodarstvu tako, da bi razpisovali posebne štipendije za dijake in študente deficitarnih poklicev glede na potrebe gospodarstva, ki bi odstopale od običajnih štipendij.

Opredeliti bi morali sistem prakse (slediti bi morali vnaprej določenim ciljem prakse – izdelek ob končani praksi/test pridobljenega znanja ...), saj so zdaj dijaki in študenti prepuščeni angažiranosti delodajalca, in če se ta dovolj ukvarja z njimi, je praksa uspešna, sicer pa je toliko, da je opravljena. Praksa bi morala biti tudi daljša oziroma bi je moralo biti več. Država bi morala omogočiti prakso v domačih podjetjih tudi dijakom iz tujine (to se najbolj kaže v obmejnih območjih). Prav tako bi morali razmisliti o meddržavnem povezovanju šolstva, npr. izvedba programa keramičar v Lendavi tudi za dijake iz Hrvaške, Madžarske ...

Izobraževanje je pogosto naravnano preveč teoretično. Ko pridejo učenci, dijaki, študentje z dokončano šolo v naše podjetje, se marsikdaj zgodi, da imajo premalo prakse in se izkaže, da so si delo v izbranem poklicu drugače predstavljali. Po mojem mnenju bi morali v šolstvu dati večji poudarek spoznavanju različnih poklicev z obiskom podjetij in mladim tako olajšati odločitev glede nadaljnjega šolanja. Bolj izobražen in usposobljen delavec pomeni za podjetje večjo produktivnost ter s tem dvig konkurenčnosti in uspešnosti.