Stres, ki si ga povzročamo sami
Zdaj, ko se približujejo božič in novoletni prazniki, je prav, da nekaj malega spregovorimo tudi o intimnejših plateh naših življenj. Da se malo zazremo vase, ovrednotimo naša početja, odnose, se iskreno pogovorimo s sabo glede tega, ali živimo kolikor toliko dobra, izpolnjujoča življenja.
Že ničkolikokrat smo slišali, da je prav stres tisti, ki nam onemogoča, da bi živeli vsaj zadovoljna, če že ne srečna življenja. A nalijmo si enkrat čistega vina glede tega nesrečnega stresa - tako velikokrat uporabljene in prepogosto napačno interpretirane besede.
Če se lahko glede česa v povezavi s stresom strinjamo, se lahko glede tega, da je neizogiben del naših življenj. Stoodstotno bi se mu lahko izognili le, če bi se odpravili meditirati v enega izmed budističnih templjev nekje v Nepalu.
Mimogrede; številne posameznike, ki so se odločili, da postanejo budistični menihi in pustijo za seboj posvetna življenja v Evropi ali v Ameriki, je vsekakor za spoštovati, saj je treba zbrati ogromno poguma, da pustiš za seboj vse, kar ti je bilo doslej poznanega, in vse, kar ti je bilo dragega, in se odločiš za drastično spremembo življenjske poti – vse z namenom iskanja srečnejšega, bolj izpolnjenega življenja.
A velika večina se nas ne bo podala v Himalajo. To pomeni, da bomo hočeš-nočeš prisiljeni preživeti v izrazito potrošniškem, kompetitivnem in stresnem okolju zahodnega sveta. V teh pogojih bomo vendarle poskušali najti neko lastno oazo, tisti prepotrebni mir oziroma ravnotežje, ki sta nujna pogoji tako za naše fizično, kot tudi duševno zdravje.
No, moje trdno mnenje je, da se da živeti precej lepo življenje tudi v sicer psihofizično nezdravih pogojih, ki jih je ustvaril sodobni kapitalizem. Moramo pa živeti pametno. Kot prvo se moramo izogibati vsem tistim zunanjim stresnim okoliščinam, ki se jim lahko izognemo brez posebnih negativnih posledic za naše preživetje. Tako lahko denimo zapustimo nezdravo delovno okolje, lahko se razidemo s partnerjem oziroma partnerico, s katerim oziroma s katero nismo na isti valovni dolžini. Lahko se izognemo druženju s posamezniki, ki ne vplivajo dobro na naše počutje. Lahko se izognemo nezdravim prehranjevalnim navadam, denimo hitri prehrani, mastnim izdelkom, izdelkom, ki vsebujejo gluten. Vse to je v naših rokah in z akcijskim načrtom glede tega lahko začnemo že jutri.
Težji del naloge pa je odpraviti stres, ki ga (zavedno ali nezavedno) povzročamo samim sebi. To je tako imenovani samopovzročitveni stres. To traja dalj časa in terja precej večjo psihično in fizično angažiranost. Ni pa to nemogoče. Nasprotno; številne znanstvene raziskave dokazujejo, da je občutna sprememba prenapetega, preobremenjenega uma še kako mogoča. Nevroznanost je definitivno veda prihodnosti!
Kateri pa je tisti stres, ki ga po nepotrebnem povzročamo samim sebi? Veliko različic ga je. Pogosto razmišljamo o stvareh, na katere nimamo nobenega vpliva. Denimo o tem, ali bo prišlo do potresa, poplav ali bomo (ne po svoji krivdi) ostali brez dohodkov, ali bomo doživeli prometno nesrečo. Vse to je skrajno neproduktivno in toksično.
Prvo pravilo je, da naše možgane natreniramo tako, da v trenutku, ko se zalotimo, da vstopamo v spiralo fobičnega razmišljanja, s takim razmišljanjem prekinemo in začnemo misliti na našo najljubšo plažo, na super vic, ki ga je včeraj povedal kolega v službi, ali na trenutke, ko je Peter Prevc zmagoslavno dvignil pokal, ki ga je dobil za zmago na novoletni skakalni turneji. To moramo početi redno, disciplinirano, saj samo zaradi ene preusmeritve misli še ne bomo odpravili negativne spirale razmišljanja.
»Catch« je v samodisciplini in potrpežljivosti. V vztrajnem delu s samim seboj.
Drugi izvor samopovzročitvenega stresa je pretirano analiziranje in premlevanje, pestovanje skrbi, če želite. Če sumimo, da imamo neko težavo, se nam pogosto zgodi, da začnemo panično surfati po internetu in iskati diagnoze za tako težavo. Ko ugotovimo, da imamo simptom neke bolezni, začnemo delati preuranjene sklepe, da imamo natančno to bolezen, čeprav za to ni nobenih dokazov. Tudi v primeru, če bi imeli neko bolezen, premlevanje o njej ne pripelje nikamor, ampak je edina rešitev v umiritvi uma in v pripravi dobro usmerjenega strateškega načrta za njeno odpravo.
Tretji izvor težav je napačni »zorni kot«. Številni ljudje stvari okoli sebe interpretirajo v pretirano negativistični ali pesimistični maniri. Po domače rečeno; kozarec vidijo na pol prazen, čeprav bi ga lahko uzrli tudi kot na pol polnega. Težave s šefom interpretirajo kot osebno tragedijo, čeprav te v bistvu predstavljajo le majhen delček njihovega življenjskega udejstvovanja in je situacija enostavno rešljiva – s spremembo delovnega mesta. Kratkoročna materialna negotovost je malenkost v primerjavi s tem, da se začnemo dolgoročno psihično počutiti bolje. In tako naprej...
Okoliščin, ki povzročajo samopovzročitveni stres, je še cel kup, a bistvo je v tem, da se naučimo biti kar se le da dober menedžer naših lastnih možganov in postopno usvojimo veščino zavestnega odpravljanja stresa.
Le tako bomo lahko živeli prijetno v sicer pogosto neprijetnem in krutem okolju, ki nas obdaja. Odgovor torej vedno leži v nas samih. Zapomnite si to.
Več iz rubrike
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
Želje
Vsi smo se že počutili navdihnjene, da bi si kaj zaželeli in to poslali v uho vesolja ter čakali na znake, ki jih bomo potem prejeli.
