Podnebni ignoranti
Nedavno se je s precej skromnimi rezultati končala globalna podnebna konferenca v škotskem Glasgowu. Številni znanstveniki, aktivisti in zaskrbljeni državljani so nad njenim izidom seveda razočarani, čeprav, poglejmo resnici v oči, kaj več od majhnega izplena od trenutnih svetovnih voditeljev ni bilo za pričakovati - če se le malo spoznamo na niti ne preveč zapletene interakcije med industrijo, denarjem, kapitalisti, njihovimi vrednotami, politiki in procesi političnega odločanja.
V resnici svet še naprej poganja denar in četudi Zemlji grozi postopen propad, se mentaliteta ljubiteljev dobičkov na račun zdravega planeta v bistvu nikoli ni spremenila niti za milimeter. Neodgovorni kapitalisti pač želijo »pobasati« vse, kar je za pobasati, do zadnjega dolarja, ki je še na voljo - ne glede na škodo, ki jo s tem povzročajo - saj je njihovo razmišljanje omejeno samo in zgolj na obdobje njihove lastne eksistence. Za življenja vseh ostalih, celo lastnih potomcev, jim - po domače povedano - »dol visi«.
V tem smislu se jim tudi opozorila številnih znanstvenikov, klimatologov, okoljskih aktivistov, odgovornih državljanov, ozaveščenih politikov, ipd., ne zdijo nič drugega kot nepotrebno teženje, ki jim le preprečuje, da bi izgubili še kakšno dodatno milijardico.
Gre za tako zanimiv fenomen, da ga kaže nekoliko pobliže obdelati tudi s psihološkega vidika. Kaj se v resnici plete po glavah teh podnebnih ignorantov?
Slednji v resnici niso sovražniki zdravega okolja, ampak jim je zanj v resnici vseeno oziroma jim je to zanimivo le v okviru njihovega lastnega mikrokozmosa. Zanima jih le toliko, da lahko s svojo jahto mirno zaplujejo v turkizne vode karibskega St Barts-a in le toliko, da jih v njihovem zasebnem zalivu ne čakajo kakšna neprijetna presenečenja v obliki naftnih madežev ali poplavljene obale.
Ker so osredotočeni le na St. Barts, jim je v resnici vseeno tudi za stanje drugod po svetu; denimo za Maldive, Sejšele ali Mavricij, kaj šele za kakšen zakoten Bangladeš. Seveda velja tudi obratno - bogatim industrialcem, ki s svojimi jahtami plujejo po Maldivih ali Sejšelih je vseeno za ekološko situacijo na St. Bartsu. Tako omejeno je njihovo razmišljanje. Dokler lahko mirno plujejo po svojih mini zasebnih paradižih, se ne bodo niti za kanček čustveno vznemirjali, če njihove tovarne na Kitajskem, v Braziliji ali v Indoneziji zastrupljajo ozračje drugod po svetu.
Njihovo razumevanje sveta je neznansko omejeno; tako v času, kot tudi v prostoru. Zanima jih samo kopičenje premoženja v času njihovega lastnega življenja. Podnebnim ignorantom je v resnici povsem vseeno tudi za njihove potomce, kar je posebna, kvalificirana oblika egoizma. To dokazujejo s tem, da redno ignorirajo opozorila podnebnih strokovnjakov, ki opozarjajo, da glede onesnaževanja okolja že dolgo plešemo povsem po robu in da je le še vprašanje časa, kdaj ga bomo tudi prestopili.
Četudi bi Zemlja v naslednjih 20 ali 30 letih postala en velik podnebni »roller coaster«, bodo gospodje industrialci takrat stari že svojih 80 ali 90 let in bodo še vedno lahko mirno uživali v svojih zalivčkih v St. Bartsu ali na sejšelskem La Digueju.
Tako nekako so izračunali.
Nič drugače ne razmišljajo njihove politične oprode, ki v zameno za najrazličnejše ugodnosti, ki so jih deležni s strani neodgovornih milijonarjev ali milijarderjev, na različnih nivojih političnega odločanja redno glasujejo proti opaznejšim premikom zakonodaje v smeri bolj rigoroznih ukrepov za zaščito podnebja oziroma okolja.
Čeprav morda s svojimi jahtami ne plujejo po Karibih ali po Indijskem oceanu, so povsem zadovoljni že s tem, da jih njihovi bogati sponzorji včasih povabijo na jastoga, ki ga poplaknejo z Dom Perignonom na njihovi 40 metrov plus dolgi jahtici.
Kot vidimo, je vsem tem podnebnim ignorantom skupno to, da jim planet, ki je nudil številnim generacijam in civilizacijam veliko lepega, nekaj pomeni le toliko časa, dokler jim je namenjeno živeti, pa še to le tisti majhni deli planeta, na katerih imajo ta hip in v bližnji prihodnosti svoje ekonomske, finančne in uživaške interese.
Gre za ljudi, ki jim je povsem vseeno za prihodnost, za okolico, za skupnost, za sočloveka, celo za svoje naslednike. Gre za izrazite sociopate. V resnici jih ni prav veliko, precej manj kot en odstotek, so pa vplivni in bogati.
Zato bo bitka z njimi težka in dolgotrajna, zmaga nad njimi pa še toliko bolj sladka.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj