Ne bežimo pred resnico, raje zavestno kreirajmo spremembe

Znani rek pravi, da so edina stalnica v življenju spremembe. A ljudje smo bitja navad. Raziskave kažejo, da je večina našega vedenja osnovana na navadah. Le pet odstotkov tega, kar počnemo, je osnovano na naši zavestni izbiri. Poleg tega smo tudi nevrološko »programirani«, da imamo raje, če stvari ostanejo take, kot so. Stare navade in stari vzorci nam dajejo večji občutek psihološke varnosti.
 
»A varnost je iluzija. V naravi ne obstaja, v celoti je ne doživljajo niti otroci. Izogibanje nevarnosti dolgoročno ni varnejše od neposredne izpostavljenosti. Življenje je bodisi drzna pustolovščina ali nič,« je dejala Helen Keller, pisateljica in mirovna aktivistka.
 
Ko se stvari spremenijo ali postanejo manj gotove, nas to običajno moti. Počutimo se, kot da nimamo nadzora. Nezmožnost sprejemanja realnosti, da se vse spreminja, je eden glavnih razlogov, da sami sebi ustvarjamo bolečino in trpljenje. A ravno težavne situacije nam dajo energijo, da izvedemo spremembo, da spreminjamo stvari in sebe.
 
Ko v življenju razumemo resnico negotovosti, sprememb in minljivosti, postanemo svobodni.
 
Trening čuječnosti in tehnike MBSR »Mindfulness-Based Stress Reduction« so lahko močno orodje za upravljanje s spremembami. Med drugim nam pomagajo ustvarjati spremembe v možganskih področjih in možganske povezave, da bomo lažje sprejeli spremembe v življenju. Sprejemanje realnosti stalnih sprememb je namreč podlaga za več ravnovesja, manj stresa, boljše zdravje in več notranjega miru.
 
Tudi če si spremembe želimo, si moramo prizadevati preseči tako naš nevrološki impulz, da stvari ostanejo enake, kot tudi naše zakoreninjene vzorce. S prakso čuječnosti in tehnikami MBSR se lahko soočimo in sprejmemo svoj odpor do sprememb. To nam omogoča, da se potem zavestno odločimo, ali bomo spremembe sprejeli ali pa se jim bomo zavestno uprli.
 

Kako zavestno kreirati in upravljati s spremembami?

 
Najprej se je treba zavedati spremembe; preprosto prepoznati, da se stvari spreminjajo. Pridobite čim več informacij o spremembi in o tem, kaj bi lahko ta sprememba pomenila. Pri raziskovanju naj vas vodi radovednost, ne strah.
 
Nato ozavestimo odpor do spremembe. Naravno je, da se spremembi upiramo. Z odporom ni nič narobe. Odpor nam lahko pomaga pridobiti vpogled v to, kako bolje upravljati s spremembami. Ko ozavestite odpor, ne zbežite od njega in se mu ne upirajte.

Tretji korak je opazovanje odpora. Skušajmo razumeti, od kje prihaja in kaj bi lahko bilo v osnovi. Ko nas nekaj moti, ko čutimo odpor, je to priložnost, da v sebi poiščemo vzroke. Ozavestimo iluzije in dobimo sposobnost vpogleda. Namesto da bežimo pred resnico, se soočimo z neprijetnim. Morda pa bi bilo treba nekaj spremeniti, se postaviti zase in postaviti meje.
 
Z jasnim vpogledom, razumevanjem in notranjo stabilnostjo nato zavestno izberemo svoj odziv; odvisno od konkretnega primera. To lahko pomeni popolnoma sprejeti spremembo in opustiti odpor. Lahko to pomeni, da se odločimo vplivati na proces sprememb, tako da jasno predstavimo alternative. Lahko pa pomeni, da se odločimo, da sprememb ne bomo sprejeli, ker se zavedamo, da niso skladne z nami. Ne glede na vašo izbiro se zavestno odločite z mirnim in jasnim umom.
 
Zadnji in zelo pomemben korak je delovanje v skladu z vašo izbiro. Lahko se zgodi, da to ne bo lahko. Pri tem pomaga zavedanje, da bo težko spremeniti tudi vaše običajne vzorce. Pri tem koraku je pomembno sprejeti podporo, če jo za upravljanje spremembe potrebujete. To je lahko udeležba na treningu, individualno svetovanje, vadba čuječnosti ali kaj drugega. Praksa čuječnosti nam v procesu sprememb omogoča lažji in uspešnejši prehod.
 
Razumevanje našega odpora nam omogoča, da ločimo običajni odpor od upravičenih pomislekov in dvomov. To nam daje priložnost za sprejemanje in/ali zavesten odziv in delovanje. Ko se zavestno upremo in s pozornostjo upravljamo s spremembami, gremo naprej, se učimo, razvijamo, vzdržujemo ravnotežje in delujemo v dobro sebe in drugih, zaupamo in sledimo sebi, postanemo sprememba.