Največja grožnja za naslednje generacije
»Na splošno menimo, da bogastvo pomeni pridobivanje nafte, zlata in diamantov. Če pa želimo, da bo naslednja generacija živela bogato, zdravo in rastoče, ne glede na borzo ali bančno stanje, ampak v smislu življenja, ki utripa v njih, so pomembni čist zrak, čista voda in hranljiva hrana. Da bi vse to postalo mogoče, mora biti v tleh moč,« Sadhguru govori o tem, kako je bogata zemlja zavarovanje za prihodnje generacije.
Trenutno je Konvencija Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji (UNCCD) zelo zaskrbljena zaradi Indije, v kateri naša tla izgubljajo na kakovosti. Ko rečemo tla, v veliki meri govorimo o njihovem zgornjem sloju. Na svetu zgornja plast zemlje v povprečju predstavlja 39 centimetrov. Skoraj vse življenje se zgodi zaradi teh 39 centimetrov.
Jug Indije v veliki meri velja za blagoslovljeno področje zaradi bogate zemlje. To je tudi razlog, zakaj je v tej regiji več kot 12.000-letna tradicija kmetijstva. Zemlja tam kar poka od življenja. Takšna morajo biti rodovitna tla. Toda če zdaj letite iz Chennaia v Delhi in pogledate skozi okno, je Indija razen nekaj zelenih lis tu in tam videti kot rjava puščava.
V tej državi je v dvajsetih letih samomor naredilo več kot 300.000 kmetov. Običajna razlaga je, da se je kmet ubil zaradi stiske, ker ni mogel vrniti bančnega posojila. Toda če bi bili kmet in bi imeli rodovitno in bogato zemljo in vodo, bi ne glede na situacijo naredili samomor? Zagotovo ne. Trenutno je največja težava v tem, da so tla tako revna. Vprašanje pa je, zakaj so postala taka.
Ekološka vsebina
Tla lahko ohranimo bogata le tako, da vanje vnesemo organsko vsebino. Mislimo, da bo zemlja v redu že samo z dodajanjem soli gnojil. Vsi, ki ne razumejo, kje je težava, naj si naslednji obrok pripravijo iz 90 odstotkov soli in ostalih 10 odstotki iz vsega, kar želijo pojesti. Na ta način si lahko predstavljamo, kaj delamo s prstjo in tlemi.
Zelo pomembno je razumeti, da ko pospravimo nekaj pridelka, na primer tono sladkornega trsa, je tisto, kar smo vzeli, tona zgornje plasti zemlje. Organsko snov moramo na nek način vrniti v zemljo. Edini način je, da to storimo z listi dreves ali z živalskimi odpadki. In sedaj pridemo pogosto do situacije, da na kmetiji ni živali, ker vse peljejo na zakol. In tudi dreves že zdavnaj ni več. Ljudje mislijo, da bo traktor opravil svoje delo s tem, ko bo preoral zemljo, vendar dobro vemo, da zemlje ne bo obogatili, kot bi to storili živali in drevesa. Če želimo ustaviti in obrniti to dezertifikacijo, moramo zemljo v državi zopet spraviti v senco dreves.
Zaradi pritiska prebivalstva na zemljo že zdavnaj ni več govora o vračanju gozdov. Edini način za to je kmetijstvo. Njegova najplemenitejša različica je demeter biodinamično kmetovanje, ki ga je že zdavnaj omenjal in o njem poučeval dr. Rudolf Steiner. Druga stvar je, da če ustvarimo postopek, pri katerem je sajenje dreves za kmeta donosno, bo ta drevesa posadil nazaj. In tako smo pri politiki, ki je pametna in z inteligentno, načrtno in dolgoročno vizijo vzpostavitve eko sistema za boljše in predvsem kvalitetnejše kmetovanje pomaga pri reševanju naše rodovitne prsti, od katere smo vsi na tem planetu odvisni. Življenjsko odvisni.
Potreben je ekonomski načrt z ekološkim učinkom, kar je pri tem zelo pomembno. Pri takem načrtu vsi od kmetov do gozdarskih uradnikov in državnih vlad sodelujejo z velikim navdušenjem in odgovornostjo. Jasno vidijo, da je to sprememba igre, in želijo biti del tega.
Kmetijstvo je pomembno
Če damo nekomu deset hektarjev zelo rodovitne zemlje in ga prosimo, naj pridela deset različnih poljščin, bo po vsej verjetnosti to popoln neuspeh, tudi če je diplomiran manager s končanim MBA. Ne smemo misliti, da je, samo zato, ker je kmet videti nepismen, podhranjen ali slabo oblečen, kmetijstvo nepomembna panoga. Ni. Kmetijstvo je zelo zapletena in časovno občutljiva operacija. Žal pa lahko to znanje izgubimo, razen če postane kmetovanje za kmeta donosno. Čas je, da pričnejo izobraženi ljudje vlagati in svoje otroke izobraževati o pomembnosti kmetijstva kot panoge, saj lahko to z današnjo znanostjo in tehnologijo naredimo dobičkonosno kot tudi trajnostno.
Če nam uspe te spremembe vnesti v kmetijstvo, lahko popravimo zemljo, vodo, zrak in vse ostalo, kar je potrebno za zdravje in življenje sploh. Največja dediščina, ki jo lahko zapustimo svojim otrokom, je okolje, polno zemlje in vode. Le ob ohranjanju kakovosti tal bo obstala tudi kakovost planeta in življenja.
Od teorije k akciji
V tem mesecu se odvijata zelo obsežni akciji; Conscious Planet (zavestni planet) in Save the Soil (rešimo prst), ki potekata pod okriljem Sadhguruja in pokroviteljstvom Združenih narodov (ZN) ter svetovnega ekonomskega foruma (WEC). Njun namen je spodbuditi politike in odločevalce v državah k resnemu ukrepanju v tej smeri. Gre za nujno gibanje ljudi brez primere, ki združuje svetovne voditelje, znanstvene strokovnjake, znane osebnosti, nevladne organizacije in 3,5 milijarde ljudi, ki si prizadevajo, da bi prst in ekologija postali glavni volilni temi povsod ter da bi se določile politike, ki bodo nahranile in obnovile naša tla. Ekološka vprašanja morajo postati volilna vprašanja in prednostna naloga vseh vlad po svetu.
Degradacija prsti je po Sadhgurujevih besedah najhujši ekološki izziv za človeštvo. Zavedati se moramo, da če uničimo prst, bomo uničili planet. Vsa druga vprašanja so relevantna le, če imamo planet.
O Sadhguruju
Sadhguru je najbolj gledan jogi na svetu z več kot milijardo ogledov na Youtubu. Je vizionar in avtor dveh najbolje prodajanih uspešnic z lestvice časopisa NY Times, ki se je s svojimi transformacijskimi programi joge ter obsežnimi socialnimi in okoljskimi projekti dotaknil več kot milijarde ljudi na svetu. Bil je glavni govornik na Generalni skupščini Združenih narodov, redni govornik na Svetovnem gospodarskem forumu in poseben gost na dogodku TED. Njegove programe, nastope in predavanja gostijo številne ustanove, kot so Svetovna banka, britanski zgornji dom, World President's Organization, MIT, Univerza v Oxfordu, Univerza Harvard, Google in Microsoft.
Sadhguru je za prizadevanja za dvig človeške zavesti v štirih desetletjih prejel nagrado Padma Vibhushan, indijsko drugo letno civilno priznanje.
Kako bo izgledal svet čez 22 let? Ogled videa je mogoč na povezavi.
Naj se širi glas in naj o prsti 100 dni govori cel svet.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
