Barbara Domicelj: "Več pozornosti bi morali nameniti razvoju socialne inteligence"
Generalna direktorica Microsofta Slovenija ne suhopari s pohvalami slovenskih učencev, dijakov in študentov; a vendar poziva k večjemu poudarku učenja mehkih spretnosti.
Odpri galerijo
Različne mednarodne primerjave in vrhunski dosežki naših učencev na tekmovanjih po svetu vedno znova potrjujejo, da je slovenski izobraževalni sistem zelo dober. A narobe bi bilo zaspati na lovorikah, saj se svet spreminja hitreje, kot se je kdaj prej, s tem pa tudi znanje in spretnosti, ki jih bodo mladi potrebovali po koncu izobraževanja. Napovedovanje prihodnosti je nehvaležno početje, a strokovnjaki predvidevajo, da bodo delovna mesta v prihodnosti, ko bodo roboti in umetna inteligenca vse bolj prevzemali mnoga manj zahtevna, rutinska in ponavljajoča se opravila, temeljila predvsem na spretnostih, ki ljudi ločijo od strojev. Gre za t. i. mehke spretnosti, kot so sposobnost sodelovanja, komunikacije, kritične presoje in ustvarjalnega razmišljanja. Skratka, učenje dejstev na pamet moramo postaviti v ozadje, več pozornosti pa nameniti razvoju čustvene inteligence.
Seveda je mogoče te spretnosti razvijati tudi brez uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a ker je prihodnost digitalna, je nujno, da učenci vedo, kakšne možnosti so na voljo in kako kar najbolje uporabiti sodobne tehnologije pri reševanju izzivov. Zavedati se moramo, da čeprav mladi danes živijo v svetu, v katerem jih obkroža množica računalniških naprav, to še ne pomeni, da so zares digitalno pismeni in da znajo digitalne tehnologije optimalno uporabiti za učenje in delo, na primer za odločanje na podlagi analize velikih količin podatkov. Čeprav imamo kar nekaj inovativnih projektov in primerov dobre prakse, menim, da moramo v Sloveniji še več pozornosti nameniti temu, da vsem mladim predstavimo sodobna IKT-orodja in svet računalništva. Če jim v izobraževalnem procesu korak za korakom in dovolj zgodaj približamo računalniško znanost, s programiranjem vred, to še ne pomeni, da bodo v nadaljevanju svoje življenjske poti nujno postali razvijalci programske opreme, bodo pa pridobili nekaj drugega: najboljšo odskočno desko za uspeh v svetu, kjer bo večina delovnih mest ob omenjenih mehkih spretnostih zahtevala tudi določeno tehnološko znanje.
Seveda je mogoče te spretnosti razvijati tudi brez uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a ker je prihodnost digitalna, je nujno, da učenci vedo, kakšne možnosti so na voljo in kako kar najbolje uporabiti sodobne tehnologije pri reševanju izzivov. Zavedati se moramo, da čeprav mladi danes živijo v svetu, v katerem jih obkroža množica računalniških naprav, to še ne pomeni, da so zares digitalno pismeni in da znajo digitalne tehnologije optimalno uporabiti za učenje in delo, na primer za odločanje na podlagi analize velikih količin podatkov. Čeprav imamo kar nekaj inovativnih projektov in primerov dobre prakse, menim, da moramo v Sloveniji še več pozornosti nameniti temu, da vsem mladim predstavimo sodobna IKT-orodja in svet računalništva. Če jim v izobraževalnem procesu korak za korakom in dovolj zgodaj približamo računalniško znanost, s programiranjem vred, to še ne pomeni, da bodo v nadaljevanju svoje življenjske poti nujno postali razvijalci programske opreme, bodo pa pridobili nekaj drugega: najboljšo odskočno desko za uspeh v svetu, kjer bo večina delovnih mest ob omenjenih mehkih spretnostih zahtevala tudi določeno tehnološko znanje.
- Preveliko prilagajanje šolstva gospodarstvu je lahko nevarno
- Slovenski šolski sistem: Učenje na pamet namesto razvijanja kompetenc
- Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenija
- Gimnazija Celje – Center: Napredna šola z zagnanimi dijaki
- Slovensko šolstvo: Večji poudarek na spoznavanju poklicev
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj