Agresivnost pod krinko prijaznosti

Eden izmed ključnih razlogov za stres na delovnem mestu so odnosi; še posebej takšni, ki nas psihično in čustveno izčrpavajo. Najpogosteje nam slabo voljo povzročajo predvsem (včasih na videz povsem neškodljivi) sodelavci, saj so še tako naporne stranke in poslovni partnerji v naših življenjih prisotni le občasno, s sodelavci pa preživimo praktično tretjino našega življenja. Komunikacija in odnosi s sodelavci kratkoročno vplivajo na naše razpoloženje, dolgoročno pa oblikujejo našo samopodobo, ustvarjajo vzdušje v ekipi (in podjetju) in se odražajo tudi v poslovnih rezultatih.

Najbolj tipičen primer zahtevnih sogovornikov, ki jih srečujemo v službi, so odkrito verbalno agresivni ljudje - osebe, ki govorijo pretirano glasno ali celo kričijo, uporabljajo napadalno govorico telesa (buljenje, kriljenje z rokami, vdiranje v osebni prostor) in žaljivo besedišče. Zagotovo ste vsi že kdaj naleteli na koga, ki vam je dvignil pritisk s svojim neposlovnim obnašanjem. Ti posamezniki druge ustrahujejo in obvladujejo z odkrito agresijo oziroma z argumentom moči, ne močjo argumenta.

Kako je Richard Branson rešil problem kraje v podjetju

Četudi so lahko izredno naporni, v resnici ta vrsta agresivnežev še zdaleč ni najbolj nevarna za vaše počutje na delovnem mestu. Upam si trditi, da je odnos s prikrito agresivno osebo dolgoročno precej bolj toksičen, kot občasno srečanje s kolerikom ali agresivnežem, ki takšne taktike ne more uporabljati ves čas, saj je tudi za njega energijsko prepotratna.

Kdo so torej 'prijazni' agresivneži? To so ljudje, ki pod na videz prijaznimi, ustrežljivimi, celo ljubeznivimi frazami in obnašanjem, ki deluje povsem korektno:

• Sogovorniku ne omogočijo izražanja lastnega mnenja (lahko z prevlado nad časom govorjenja, lahko s spreminjanjem teme ali pa celo z reduciranjem sogovornikovih besed in vprašanj kot nesmiselnih),
• Vodijo in spreminjajo tok pogovora (ohranjajo rdečo nit pri tematikah, kjer so oni sami močni ali kjer želijo vplivati) ter
• Drugim polagajo besede v usta ('berejo' jim misli o tem, kako se počutijo, kaj razmišljajo, kaj želijo narediti. Na primer: »Potem se strinjamo s predlogi, kajne?«).

Foto: Getty Images

Večina ljudi sploh ne opazi teh prikritih taktik podrejanja sogovornika, le počutijo se nemočni, stisnjeni v kot ali spregledani, ker niti ne razumejo, kaj se je zgodilo, hkrati pa nimajo dobre taktike, kako se soočiti s takimi sogovorniki. Če jih skušajo razkrinkajo, prikriti agresivneži opazke in kritike na račun svojega vedenja hitro odpišejo v slogu poneumljanja druge osebe: »Kaj sem pa takega rekel?« ali »Najbrž si me narobe razumel,« da sogovornik začne dvomiti vase in postane dojemljiv za njegove razlage in vpliv.

Če pri soočenju vztrajate dovolj dolgo (na primer z vprašanji, ki jim niso všeč), prikriti agresivci večinoma vzrojijo in potem za svoj odziv seveda krivijo drugega, da jih je 'sprovociral' in da preprosto 'niso mogli drugače'. In sogovornik spet potegne kratko.

Poglejmo primer iz delovnega vsakdana. Peter na sestanku ekipe predstavlja svojo odlično, a povsem nerealno idejo vodji Maji, ki povpraša, kako točno si predstavlja izvedbo ob tako kratkih rokih. Peter z nasmeškom odvrne: »Vidim, da ne razumeš.« Maji to seveda vzame sapo in ji dvigne pritisk. Znašla se je v nehvaležni zagati. Če bo odreagirala preveč čustveno, bo videti, kot da gre za osebno agendo, ne pa prave poslovne razloge, če bo še naprej molčala, pa bo potrdila, da res ne razume in je imel Peter v resnici prav, s tem pa bo pridobil na moči in vplivu znotraj ekipe.

Stres, ki si ga povzročamo sami

Kako bi se lahko odzvala na način, ki bo deloval korektno, hkrati pa bo razkrinkala Petrove nerealne ideje? Rekla bi lahko na primer: »Morda pa res. Bi mi lahko še enkrat razložil, kako bomo prilagodili razvoj, da bomo ujeli rok, ki si ga omenil?« Če bi se Peter skušal izmuzniti tako, da bi preprosto nadaljeval s predstavitvijo ali bi navrgel kak pavšalen odgovor (na primer: »S tem se bomo ukvarjali, ko bo aktualno.«), bi morala Maja vsekakor vztrajati pri razlagi kot pokvarjena plošča. Na primer: »Peter, preden nadaljujemo, te prosim še za razlago, kako bomo uspeli ujeti ta rok, da lahko komentiram, kaj to pomeni za mojo ekipo. Mi lahko, prosim, poveš malo več o tem?« Maja na tak način ohrani mirnost in poslovnost, hkrati pa s transparentno komunikacijo poskrbi za konkretne in jasne cilje. 

Učinkovita poslovna komunikacija pa ni pomembna le zaradi naših rezultatov, temveč tudi zaradi naših odnosov z ljudmi, ki nas obdajajo, in, nenazadnje in najpomembneje, tudi s samimi sabo. Ko drugim dopuščamo tovrstne manipulacije, počasi, a vztrajno zmanjšujemo svojo poslovno in osebno samopodobo in dovoljujemo, da nam drugi krojijo življenjsko pot. Čas je, da vzamemo besede (nazaj) v svoje roke!

Vsi smo v istem čolnu