Raziskava: Hibridnemu delu naklonjena predvsem mlajša generacija
Če se je še pred nekaj leti hibridno delo zdelo nepredstavljivo, danes ni več tako. V času pandemije je bilo namreč razglašeno za delo prihodnosti, saj hkrati omogoča osebno interakcijo in večjo prilagodljivost.
Hibridno delo izčrpava
Kljub številnim izzivom je ta oblika dela prinesla večinoma pozitivne rezultate. Delodajalci so ugotovili, da lahko ohranijo pravo mero nadzora, zaposleni pa so dobili občutek, da jim vodje zaupajo.
Številna podjetja so ugotovila, da je oblika dela, kjer zaposleni del delovnega časa dela od doma del pa v pisarni, idealna, saj so se stroški zmanjšali, produktivnost pa povečala.
Zaposleni so sprva kombinacijo dela od doma in v pisarni zelo dobro sprejeli, vendar so kmalu ugotovili, da nenehna menjava delovnega okolja terja svoj davek. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da je taka oblika dela izredno izčrpavajoča.
Nedavna raziskava podjetja Tinypuls je na na primer razkrila, da je kar 72 odstotkov sodelujočih na poti do izgorelosti. Psihologinja Gail Kinman je izsledke raziskave komentirala z besedami, da hibridno delo še ni postalo del normalnega, zato pa zahteva več energije, organizacije in načrtovanja.
Najbolj zadovoljna mlajša generacija
Ob tem se poraja vprašanje, koliko si zaposleni sploh želijo delati na tak način? Bi Slovenci raje sedeli v pisarni ali jim je kombinirano delo všeč?
Nedavna raziskava, ki je nastala pod okriljem karierno-zaposlitvenega portala Moje delo, je postregla z zanimivimi rezultati. Kar dve tretjini anketirancev je namreč odgovorilo, da si želi hibridnega dela, medtem ko bi v pisarni delalo 11 odstotkov udeleženih, 22 odstotkov pa zagovarja delo od doma.
Anketa je bila opravljena med profili portala, pri katerih narava dela dopušča delo od doma, v njej pa je sodelovalo 708 oseb. Na portalu ugotavljajo, da za prihodnost dela ni enotne rešitve, ki bi ugajala vsem.
Na spremembe delovnih procesov so bili odzivi različni, pojem »standardni način dela« pa je dobil povsem nov pomen. Tako delodajalci kot tudi zaposleni so se začeli spraševati o (ne)smiselnosti ohranitve delovnega procesa, kot smo ga poznali pred pandemijo, navajajo na portalu.
Z možnostjo dela na daljavo je še najbolj zadovoljna mlajša generacija, kar ni presenetljivo, glede na to, da so večinoma odraščali s pametnimi telefoni, hitrim internetom in družbenimi omrežji. Medtem ko glede na rezultate raziskave, spremembe delovnih procesov težje sprejemajo nekoliko starejši.
Medosebni stik izjemnega pomena
Po podatkih inšpektorata za delo je bilo lani pri nas za delo od doma prijavljenih 217.428 delavcev, kar je 100-krat več kot pred epidemijo, navajajo na portalu Moje delo, ob tem pa poudarjajo, da glede na svetovne raziskave, delo na daljavo ni le začasna anomalija na trgu dela.
»Tako za delodajalca kot tudi zaposlene prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje stroškov, prihranek časa, udobje, prilagodljivost in posledično večje zadovoljstvo in produktivnost. Poleg očitnih prednosti pa je pomemben faktor tudi dejstvo, da lahko z delom na daljavo živimo, kjer želimo, hkrati pa delamo za podjetje, ki je na drugi lokaciji, morda celo v drugi državi,« je pojasnila vodja marketinga na Moje delo Nika Rakonjac.
Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nič ne more nadomestiti medosebnega stika v živo. S fizično prisotnostjo lahko hitreje rešimo marsikatero zagato in nesoglasje, hkrati pa je delo s sodelavci pomembno tudi z vidika socializacije, še dodaja strokovnjakinja.
Vir: Moje delo.si
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?