Da samostojna pot ni lahka, poudarja tudi Ema Pogačar, lastnica in direktorica podjetja Conditus, ki se nam je tokrat pridružila v sproščenem pogovoru, ki jih na Svetu kapitala pripravljamo s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero. Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

Tokrat svojo zgodbo deli uspešna podjetnica, diplomirana ekonomistka, ki je celotno življenje in delo usmerila na področje turizma in gostinstva. Nazadnje je prevzela mesto direktorice drugega največjega hotela v Sloveniji – hotela Park na Bledu in vodenje direkcije turizma v družbi Sportina. Aktivno je sodelovala pri kompletni preureditvi Vile Prešeren na Bledu in pripravila poslovni načrt rabe Vile Bled in Pristave.

Leta 2009 se je odločila za nov izziv. Odprla je lastno podjetje za proizvodnjo Blejskih kremšnit. Začetki družbe Conditus so bili zelo težki in naročila majhna, a z močno voljo in trdim delom je podjetje počasi začelo rasti, pojasnjuje podjetnica. 

Ema verjame, da je možno uspeti s trdim in poštenim delom, zato v podjetju najbolj ceni odgovorne in predane sodelavce, na katere je resnično ponosna.

»Ko smo nekje zaposleni, smo še vedno v neki coni udobja, tveganja praktično ni,« navaja podjetnica in dodaja: »ob vstopu na samostojno pot prideš do situacije, ko zate ne skrbijo drugi, ampak moraš sam poskrbeti še za sodelavce, ki jih nikakor ne moreš razočarati.«
 
Vsak ima vzpone in padce, pomembno pa je, da se znamo pobrati in začeti znova, pravi Ema. Pomembno je, da se včasih ne oziramo na okolico in zaupamo le sebi, a ko enkrat skočiš v vodo, je potrebno splavati, dodaja.
 
Vabljeni k branju!
 

Kaj ste si v otoških letih želeli postati?

 
Nikoli nisem imela neke želje, ker me je vedno zanimalo veliko stvari. Že v otroštvu in v šoli me je zanimalo vse, kar je bilo izven šole, le učenje bolj malo.
 

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

 
Moja prva zaposlitev je bila – zanimivo – v državni upravi. Zaposlila sem se na Občini v Kranju, na oddelku za gospodarstvo. To so bili res lepi časi in odlični sodelavci.

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

 
Težko izpostavim kaj posebnega, mogoče to, da me ni bilo nikoli strah sprememb. Ko sem prišla do točke, da mi delo ni bilo več izziv, sem zamenjala službo. Vesela sem, da sem večino svojega dela opravljala na področju gostinstva in turizma, čeprav na različnih področjih in v različnih podjetjih.
 

Od katere knjige / filma ste največ odnesli?

 
Brala nisem prav veliko, a vedno so mi bile všeč zgodbe iz življenja. Ena izmed boljših knjig se mi je zdela knjiga »Skok v smetano«, opis življenja g. Petra Florjančiča, izumitelja, ki je umrl pred kratkim v 102 letu starosti. Življenje je treba živeti sedaj! Pri filmu pa bi rekla kar film »Sam doma«, ker je lepo prikazano, kako se je potrebno sproti prilagoditi situaciji.
 

Kaj pa najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
V življenju imamo številne lekcije in pomembno je, da nikoli ne obupamo. Vsak ima vzpone in padce, pomembno pa je, da se znamo pobrati in začeti znova. Pomembno je, da se včasih ne oziramo na okolico in zaupamo le sebi, zato tudi ob napačnih odločitvah sami čutimo posledice. Ko pa enkrat skočiš v vodo, je potrebno splavati.
 

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

 
To je pa absolutno začetek samostojne poti. Ko smo nekje zaposleni, smo še vedno v neki coni udobja, tveganja praktično ni. Ob vstopu na samostojno pot pa prideš do situacije, ko zate ne skrbijo drugi, ampak moraš sam poskrbeti še za sodelavce, ki jih nikakor ne moreš razočarati.

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

 
Vplivnih oseb v mojem življenju je kar nekaj in težko je izbrati samo eno. Mogoče moja najboljša prijateljica Mojca. 
 

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete?

 
V privatnem življenju moje ožje sorodstvo, predvsem dva sinova. V poslovnem pa uspešne podjetnike in težko bi koga izpostavila poimensko, ker jih je preveč. Izjemno občudujem člane SBC (Slovenski poslovni klub), kjer so zbrani res srčni ljudje.
 

Imate kakšen neizkoriščen talent?

 
Do tega trenutka še nisem odkrila nobenega talenta oziroma nadarjenosti, ker se popolnoma posvečam delu na področju slaščic. Rada dobro jem in upam, da bom v drugi polovici življenja odkrila še kaj novega.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
V življenju me najbolj osrečuje pravo prijateljstvo, skrb za sodelavce, družina, sreča in predvsem zdravje. Ko smo zdravi, imamo tisoč želja, ko zbolimo pa samo še eno. V življenju je zelo pomembno, da znamo dati in občutek, da lahko nekaj daš, je včasih celo boljši od tega, da nekaj dobiš.
 

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

 
Neuresničenih sanj je pa kar nekaj, večinoma so povezane z norimi idejami prodaje naših, najboljših Blejskih kremšnit. Svet postaja manjši in upam, da bomo nekoč ljudi osrečevali z dobrimi izdelki na vseh kontinentih sveta.
 

Kot sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali? 

 
Včasih dvakrat premisli in preden se podaš v akcijo – ne obratno!