V času epidemije zaslovela s prestižnim šampanjcem

V današnjih časih si težko predstavljamo, kakšne bitke so v preteklosti bile ženske, ki so se želele prebiti v poslovni svet, ki naj bi tradicionalno pripadal moškim. Splošno prepričanje je namreč bilo, da nežnejši spol tam nima kaj početi; da je njihova vloga gospodinjiti in skrbeti za otroke. Prav zato lahko ženske, ki jim je ta korak kljub številnim oviram uspel, še toliko bolj spoštujemo.
 
Francozinja Barbe-Nicole Clicquot, ki je živela v 19. stoletju, je ena tistih, ki se je proti zastavljenemu cilju prebijala kljub številnim preprekam. Družinsko proizvodnjo šampanjca je prevzela pri 27 letih, izjemna blagovna znamka Veuve Clicquot Ponsardin pa še danes nosi njeno ime.
 
Leta 1805 je regijo Champagne v Franciji zajela epidemija tifusa. Ta je življenje vzela tudi mlademu lastniku proizvodnje šampanjca Francoisu Clicquotu. Njegova žena Barbe-Nicole je tako ostala sama s šestletno hčerko. Njen tast je takrat naznanil, da družinsko podjetje zapira svoja vrata.
 
Barbe-Nicole Clicquot se s tem ni želela sprijazniti. Zaradi strasti do šampanjca in želje po izboljšanju finančnega stanja je želela prevzeti podjetje, kar pa v tistem času poročenim ženskam ni bilo dovoljeno. Poiskala je pravno pomoč in izvedela, da bi bilo to zanjo vseeno izvedljivo, saj je bila vdova.
 

Na podjetniško pot v času Napoleonovih vojn in uničenega evropskega gospodarstva

 
Tast njeni želji ni bil naklonjen. Na koncu je vendarle popustil, vendar pod pogojem, da ji bo izbral moškega poslovnega partnerja, s katerim bosta prevzela dejavnost.
 
Clicquotova se je podjetništva lotila v napačnem času. Šlo je za čas Napoleonovih vojn; trgovina med državami je bila blokirana, evropsko gospodarstvo pa uničeno. Peneče vino je bilo tako skoraj nemogoče prodati. Leta 1810 je poslovni partner zaradi težavnih okoliščin odstopil in vodenje vinarstva je v celoti prevzela mlada vdova.
 
Klet je Clicquotova kmalu za tem preimenovala v Veuve Clicquot-Ponsardin in ji s tem dala svoj pečat. Tako je nastala prva proizvodnja šampanjca v lasti ženske. V naslednjih letih je sama skrbela za otroka, za vinograde in upravljala vinsko klet.
 

Veliki komet navdih za prvi vintage šampanjec

 
Zaradi takratne politične situacije je bilo leta 1812 za podjetje precej težko. Prodaja šampanjca je s 130.000 padla na le 10.000 steklenic. Clicquotova se ni prepustila malodušju. V času krize se je lotila eksperimentiranja z novimi vrstami šampanjca. Tako je izumila nove metode za izboljšanje jasnosti in okusa penečega vina.
 
Leta 1811 se je na nebu pojavil Veliki komet, ki je bil viden 260 dni. Ta je imel velik vpliv na življenje ljudi in umetnost. Clicquotova je za proizvodnjo vina uporabila izključno grozdje iz tistega leta ter pri izdelavi uporabila novo pridobljene tehnike. Tako je nastal prvi vintage šampanjec Le Vin de Comète, ki je dosegel izjemno priljubljenost.
 
Leta 1914 se je Barbe-Nicole odločila narediti drzno potezo. Najela je nizozemsko plovilo, nanj natovorila 10.550 steklenic šampanjca, prodajalec vina pa je z njim preplul Baltsko morje do Prusov. Ti so bili nad izjemnim vinom navdušeni. Zaloge so bile takoj razprodane, kmalu pa jim je Clicquotova poslala še 12.500 steklenic. V nekaj mesecih je bilo naročenih še 70.000 dodatnih steklenic.
 
Podjetje je leta 1821 prodalo že 280.000 steklenic, s čimer je bil uspeh te prve proizvodnje šampanjca v rokah ženske zagotovljen.