Prekletstvo mehiških avokadov

Foto Pixabay

Zeleni sadež ima dober okus in vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Je pomemben sestavni del veganske kuhinje, njegova priljubljenost pa se opazno veča: leta 2010 je bilo v Slovenijo uvoženih 371, lani že 1984 ton avokada. Dobro utečen posel z »zelenim zlatom«, kot mu pravijo v Mehiki, ki je največja izvoznica tega sadeža, je zadišal tudi mamilarskim kartelom.

Kaj imajo skupnega hipsterji, finale lige ameriškega nogometa NFL – superbowl, veriga restavracij Chipotle, kronično pomanjkanje vode v Kaliforniji in narkokarteli?
Danes je izvoz avokadov vodilna gospodarska panoga v Mehiki, ki neposredno zagotavlja 100.000 delovnih mest, posredno pa dodatnih 200.000.
Vsi so, kot je razbrati iz tujega tiska, igrali pomembno vlogo pri neverjetni rasti in dobičkonosnosti več milijard dolarjev vredne mehiške industrije avokada. Leta 2014 so Američani pojedli 4,25 milijarde avokada. To je dvakrat več kot desetletje prej in štirikrat več kot leta 2000. Leta 2017 je bil uvoz avokada v ZDA vreden dobri dve milijardi dolarjev – velika večina teh sadežev je prišla iz mehiške zvezne države Michoacán. Samo za letošnji superbowl so v ZDA uvozili 120.000 ton avokada. To je 20 odstotkov več kot prejšnje leto in štirikrat več kot leta 2014. Na drugi strani Atlantika se poraba avokada vsako leto poveča za približno 15 odstotkov. V ZDA namreč avokado velja za superhrano, ki je bogata z nenasičenimi maščobami, kalijem in vitaminom E. Pomaga tudi vzdrževati raven holesterola, krepiti imunski sistem in ne povzroča povečanja telesne teže, čeprav je kalorična bomba.

Tako je danes izvoz avokada vodilna gospodarska panoga v Mehiki. Po ocenah združenja proizvajalcev, pakirnikov in izvoznikov iz Michoacána (Apeam) naj bi skoraj 60 odstotkov prihodkov od kmetijstva neposredno ali posredno prišlo iz zelenega zlata. V trgovskem združenju so za tuje medije dejali, da industrija neposredno zagotavlja 100.000 delovnih mest, posredno pa še 200.000.

Zeleno zlato


Mehika proizvede devet od 10 avokadov, ki jih pojedo v ZDA. Leta 2017 je v severno sosedo poslala osupljivih 771.000 ton avokada. Največ iz zvezne države Michoacán, ki je največja svetovna proizvajalka avokada, pravijo ji tudi nebesa avokada in je edina mehiška zvezna država, ki ji je ameriško ministrstvo za kmetijstvo dovolilo neomejen izvoz avokada čez severno mejo. Izvoz se je v zadnjem desetletju štirikratno povečal.
image
Foto Kristen Loken Via Flickr.com Delo
Prihodki od prodaje avokada so večji od prihodkov od izvoza nafte. Toda komercialni razcvet superhrane je prinesel s seboj nasilje, negotovost pri delu in krčenje gozdov. Površina, namenjena nasadom avokada, se je povečala za 200 odstotkov. To je tako, kakor da bi ves London spremenili v velikanski sadovnjak avokada. Koliko površin so skrčili zavoljo avokada, ni znano. Nemški časnik Berliner Zeitung je poročal, da po podatkih organizacije Gira na leto nelegalno posekajo od 1500 do 4000 hektarov gozda. Po podatkih michoacánskega inštituta za raziskovanje gozdov (Inifap) je avokado posajen na 18.000 hektarih zemlje. Direktor urada je priznal, da se je dogajalo tudi nelegalno krčenje gozdnih površin, ampak »nimamo študij, ki bi izmerile vpliv krčenja gozdov.
Narkokartela, kot sta La Familia Michoacána in Los Caballeros Templarios, sta z izsiljevanjem in fizičnimi napadi zahtevala svoj kos pogače. Prišli so v gorske vasi, vdrli na polja ter izganjali pridelovalce z lastne zemlje.
Nimamo denarja za financiranje raziskav, ki bi lahko škodile interesom industrije. Za večmilijonske oglase na superbowlu [takrat Američani pojedo največ avokadov] plačamo, za raziskave pa ne.«
 

Narkokarteli so zavohali denar


Mehiški pridelovalci ta sadež imenujejo la loca (nori), saj je nepredvidljiv: lahko cveti, kadar hoče, poleti ali pozimi, so zapisali v španskem časniku El País. »V Michoacánu rastejo sami od sebe. Toda v zadnjih letih so jih ogromno na novo posadili in to je spremenilo življenje vseh,« je za El País povedal José Luis Mata, ki je pred približno dvema desetletjema prenehal gojiti kumare, da bi se osredotočil na melone, pozneje pa jih je opustil zaradi avokada.

Največ jih pridelajo v mestu Tancítaro z 31.000 prebivalci, ki se razprostira na rodovitni vulkanski prsti na 2000 metrih nadmorske višine. Narava je na tem območju Michoacána ustvarila idealne razmere – reden dež in rodovitna tla. Ne le za avkoado, ampak tudi za marihuano. Po mnenju Apeama v omenjenem mestu 9 od 10 pesov prihaja iz industrije avokada, v kateri se vsak dan obrne milijon dolarjev. Tolikšne vsote denarja seveda opazi organizirani kriminal. Že leta 2007 so mafijci opazili, da so avokadi bolj donosni od marihuane. Ni nenavadno, da je to območje gojenja avokadov pred približno šestimi leti doživelo nasilje organiziranega kriminala. Narkokartela, kot sta La Familia Michoacána in Los Caballeros Templarios (Vitezi templarji), sta z izsiljevanjem in fizičnimi napadi zahtevala svoj kos pogače. Prišli so v gorske vasi, vdrli na polja ter izganjali pridelovalce z lastne zemlje. Civilni družbi ni preostalo drugega, kot da se oboroži do zob in spopade z mamilarskimi lordi. Po nekaterih ocenah so porabili več kot milijon dolarjev na leto za novo varnostno silo »Cuerpo de Seguridad Pública de Tancítaro«.
image
Foto Reuters
  Delno jim je uspelo zmanjšati pritisk tudi zato, ker so leta 2014 takrat predsednika združenja proizvajalcev avokada in pakirnikov iz Michoacána Sergia Guerrera Urbino ujeli v past – posneli so ga, ko je klepetal z vodjo bande Caballeros Templarios Servandom Gómezom, ob njiju so bili še drugi lokalni politiki in gospodarstveniki. Toda nasilje ni izzvenelo, je poročal ameriški nacionalni radio NPR. V poročilu mehiškega generalnega državnega tožilstva je navedeno, da dve močni narkozdružbi tiste, ki se upirajo plačilu »davka«, strašijo s trupli ubitih pred hišnim pragom, češ, glejte, kaj bo sledilo.
 

Mehiške restavracije brez omake guacamole


V lažnem guacamoleju avokado nadomestijo z mehiškimi bučkami, ki jim dodajo paradižnik, čili, sol, česen in koriander.
 Zaradi zgodb o »krvavih avokadih«, o katerih so poročali tuji mediji, so že konec lanskega leta nekatere britanske in irske restavracije umaknile avokado z menijev. Krivi so veliko povpraševanje, slab pridelek pa tudi ameriški in mehiški narkokarteli. Proizvodnja kalifornijskega avokada je lani zaradi suše znatno upadla. Ker je julij najslabši mesec za proizvodnjo tega sadeža v Mehiki, so cene znatno zrasle. Nemški Deutsche Welle je poročal, da cene avokada silijo Američane v prodajo tortilj, polnjenih s ponarejenim guacamolejem. V lažnem guacamoleju avokado nadomestijo z mehiškimi bučkami, ki jim dodajo paradižnik, čili, sol, česen in koriander. Kljub temu ima značilno zeleno barvo ter celo enako konsistenco in okus kot originalni guacamole.
 

Cene avokada kot učinkovito orožje


Temu dodajmo še cene. Po podatkih RaboResearcha so se v Mehiki cene avokada v zadnjem letu zvišale za 129 odstotkov. Po mnenju strokovnjakov je to najvišja cena v zadnjih 10 letih. Avokado je zaradi tega skoraj luksuzen izdelek. »V Mehiki je manj avokada in to pomanjkanje je povzročilo dvig cen,« je za časnik Diario de Coahuila pojasnil Pedro Bucio. Konec junija je kilogram avokada stal tudi 4,67 evra. Nekateri analitiki so napovedali, da bi v ne tako oddaljeni prihodnosti cena lahko dosegla kar 130 pesov (6,08 evra) za kilogram.

image
Američani si Superbowla ne znajo predstavljati brez guacamole omake.
Foto Moacirpdsp Via Flickr.com
Mehiški kmetijski minister Victor Villalobos je za višanje cen avokada obtožil špekulante. V Uruapanu, drugem največjem mestu Michoacána, kjer je leta 2016 več kot polovica prebivalcev živela na ali pod pragom revščine, so nezadovoljni zaradi nizkih odkupnih cen in proizvodnje na drugih območjih. Prepričani so, da so za to krivi distributerji. Novembra 2016 so zato najrevnejši pridelovalci avokada protestirali proti znižanju cen – cena kilograma avokada je z 90 pesov padla na 17 oziroma na 0,77 evra. Apeam je tedaj za El País pojasnil, da je za padec cene kriv trg – večja proizvodnja, nižje cene – in ne proizvajalci z drugih območij.

Težava z naraščanjem tržnih cen ni nova. Pred dvema letoma sta slab pridelek in veliko mednarodno povpraševanje povzročila dramatičen dvig cen. Poraba avokada se je povečala ne le v ZDA, Kanadi in EU, ampak tudi na Kitajskem in Japonskem. Pa tudi Mehičan poje več kot sedem kilogramov avokada na leto. Višji analitik na področju vrtnarstva v kalifornijskem Fresnu David Magaña je višanje cen pripisal povpraševanju v ZDA. »Imamo verjetno največ povpraševanja po avokadu v zgodovini,« je povedal za NPR. Magaña, ki analizira veleprodajne cene mehiškega avokada, je dejal, da se 11-kilogramski zaboj avokada iz Michoacána prodaja za 66 dolarjev. To je 91 odstotkov dražje kot pred letom. Cene so bile v začetku julija še višje. Magaña je poudaril, da je proizvodnja sadja in zelenjave vedno podvržena vremenskim razmeram, in ker je letošnja bera kalifornijskega avokada precej jalova, so cene vrtoglave. 
Slovenija uvozi največ avokada iz Izraela. Pa tudi iz Nemčije, kjer se je po podatkih spletne strani FreshPlaza trg sesul.


Dodatno so poskočile, ko je maja ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo uvedel represivne dajatve na celoten mehiški uvoz, če Mehika ne bo okrepila imigrantskih dejavnosti. Mehika se je na grožnjo odzvala in obljubila, da bo dramatično dvignila uvozno ceno avokada, če bo Trump uresničil grožnjo. Ker si superbowla ni mogoče predstavljati brez guacamoleja, je Trump v zadnjem hipu opustil načrt.
 

Za kilogram avokada 1000 litrov vode


Nekatere restavracije avokada niso umaknile z menijev le zaradi cen in narkokartelov, ki so se polastili tega posla in v žepe na leto spravili 150 milijonov funtov, ampak tudi zaradi skrbi za okolje, je pisal britanski časnik Guardian. Gojenje avokada namreč zahteva ogromno vode, ki zaradi podnebnih sprememb postaja redek naravni vir na tem koncu Mehike. Na zahodu države ljudje trpijo zaradi posledic intenzivnega kmetijstva. »Uporaba pesticidov v monokulturah onesnažuje pitno vodo,« je za Berliner Zeitung povedal Jaime Navia iz mehiške organizacije Gira. Drevo avokada potrebuje veliko nege in predvsem veliko vode. Po poročanju nemškega časnika Die Zeit je avokadovec požrešno drevo: »Za pridelavo kilograma avokada potrebujemo 1000 litrov vode. Veliko bolj prijazni podnebju so solata in paradižniki: za pridelavo kilograma paradižnika potrebujemo okoli 180 litrov vode, za kilogram solate le 130 litrov.« Nemčija večino avokadov izvozi iz Južne Afrike in ne Mehike, tudi v Južni Afriki je vode vse prej kot v izobilju. V zadnjih štirih letih je bil tam najnižji vodostaj.

V Evropi čedalje manj avokada


Povpraševanje po avokadu narašča tudi v Sloveniji. Če smo jih še leta 2010 uvozili 371 ton, je lani količina poskočila na 1984 ton, v prvih štirih mesecih letošnjega leta je uvoz znašal 908 ton. To pomeni, da smo leta 2010 uvozili za zgolj 676.000 evrov avokada, leta 2017 za slabih 6,5 milijona evrov, lani pa za nekaj več kot 5 milijonov evrov. V prvih štirih mesecih tega leta je uvoz znašal že 2,7 milijona evrov, pričajo podatki Sursa. Največ jih uvozimo iz Izraela. Pa tudi iz Nemčije, kjer se je po podatkih spletne strani FreshPlaza trg sesul. Do nedavnega je bilo na voljo dovolj avokada za zadovoljitev povpraševanja, vendar se je stanje v zadnjih tednih spremenilo. »Trenutno ni na voljo nobene količine, zato moramo biti zadovoljni z vsako serijo, ki pride,« je za omenjeni spletni portal povedal uvoznik iz Hamburga. Cene so zato zelo visoke in nihajo okoli 20 evrov za štirikilogramski paket, edina sorta na voljo pa je hass. Glavni dobavitelj poletnega avokada je trenutno Peru, manjše količine dobivajo tudi iz Kenije, ki je leta 2017 predstavljala 38,9 odstotka afriškega izvoza avokada in 1,3 odstotka svetovne trgovine s sadjem. Ko bo ta podpisala sporazum s Kitajsko, bo 40 odstotkov avokadov izvozila na Kitajsko. 

image
avokado grafika
Trg se je v mesecu in pol povsem spremenil tudi na Nizozemskem, od koder smo do aprila uvozili 117.922 kilogramov avokada. Glavni razlog je manj avokada iz Mehike, kot je bilo pričakovano, saj jih snubijo ZDA z visokimi odkupnimi cenami. Skoraj vsi mehiški avokadi zdaj romajo v ZDA, Nizozemci pa primanjkljaj v manjših količinah krpajo z avokadi iz Peruja, Kolumbije in Južne Afrike ter delno iz Kenije. V Franciji se soočajo s podobno klavrno sliko zelenega sadeža, za tiste male količine, ki jih dobijo, pa morajo po podatkih FreshPlaze za 4 kilograme odšteti od 14 do 15 evrov. Znižanja cen ne pričakujejo pred novembrom, ko bodo na trgu tudi španski in izraelski avokadi.

Ker je avokado želeno blago, se hočejo pridružiti poslu tudi Novozelandci. Drevesnici Stuff.co.nz in The Takeout zaradi povpraševanja več nimata avokadovcev. Ker jih Nova Zelandija ne uvaža, so cene po poročanju New York Timesa dosegle 3,30 dolarja za kos. In ker svetovni trendi vplivajo tudi na naše tržišče, je pričakovati, da bodo cene avokada zaradi čedalje manjših količin še naprej rasle.
Več iz rubrike