VIDEO: Mladi odrasli alkohol nadomeščajo s konopljo

Raziskava tržno-raziskovalnega podjetja Euromonitor International ob tem dodaja, da sprejemanje konoplje spreminja industrijo alkoholnih pijač in tobaka.


 

Zelena mrzlica
 

Legalizacija konoplje je povzročila zeleno mrzlico, ki ne kaže znakov upočasnjevanja. Podjetja iz te hitro rastoče industrije so samo lani v ZDA ustvarila 10 milijonov dolarjev od prodaje in 6,8 milijarde prihodkov. Do leta 2022 pa naj bi prodaja znašala 22 milijard dolarjev, ocenjuje Marijuana Business Daily. Ko so pregledovali številke, so raziskovalci podjetja Arcview Market Research ugotovili, da je bila svetovna industrija konoplje v letu 2018 vredna 12,2 milijarde dolarjev. To je nekoliko manj kot 12,9 milijarde dolarjev, ki so jih napovedovali junija lani. Krivec za manjši »padec« je bila zamuda pri legalizaciji konoplje v rekreativne namene v Kanadi, pa tudi davčna in regulativna struktura v Kaliforniji.

Kljub temu pa trg konoplje beleži zavidljivo 28-odstotno rast. In še bo rasel. Predvsem na račun legalizacije v medicinske namene. V ZDA je konoplja v medicinske namene legalizirana v 28 zveznih državah, prva jo je pred več kot 20 leti v medicinske namene legalizirala Kalifornija. Samo v Michiganu in Arizoni so lani prodali za 633 oziroma 406 milijonov dolarjev konoplje v medicinske namene, s pobranim davkom pa je mastno zaslužila tudi državna blagajna. Za rekreativno rabo je danes konoplja legalizirana tudi na Aljaski, v Koloradu, Oregonu, Kaliforniji, v državi Washington in mestu Washington, Mainu, Nevadi in Massachusettsu. V Kaliforniji je prodaja konoplje v rekreativne namene lani znašala 2,75 milijarde dolarjev, v Washingtonu milijardo dolarjev, v Oregonu pa 777 milijonov, je pisala revija Forbes.

V Koloradu je industrija legalne konoplje večja od kopanja zlata, gradbeništva, športnih prireditev in pekovske industrije. Sicer je še vedno manjša od premogovne, naftne in plinske industrije, a poznavalci menijo, da bo do prihodnjega leta prehitela tudi nekatere od teh. Prinesla je namreč razcvet novih poslovnih modelov in nove industrije, predvsem tehnologije za gojenje, prodajo, izdelavo in testiranje izdelkov, zato se je Kolorada prijelo ime Silicijeva dolina kanabisa. Po nekaterih podatkih naj bi samo za raziskave v medicini od leta 2015 namenili več kot 10 milijonov dolarjev, 15 odstotkov od pobranih davkov namenjajo za javno zdravje, okoli 22 odstotkov pa za službe na področju informiranosti v zvezi z zdravjem.

Pri Euromonitor International so številke industrije konoplje postavili ob bok tobačni industriji, ki je 839 milijard dolarjev vreden posel in bo do leta 2023 zrasel za najmanj 1,2 odstotka, in 774 milijard dolarjev vredni industriji pijač, ki bo do leta 2023 zrasla za 1,4 odstotka. V primerjavi z njima je industrija konoplje (legalna in nelegalna proizvodnja) danes vredna veliko manj, bo pa do leta 2023 vrednost povečala za 40 odstotkov, kar pomeni, da bo vredna najmanj 166 milijard dolarjev. »Ta industrija se spreminja iz tedna v teden, vendar je že 150 milijard visoka številka,« je ob predstavitvi poročila dejal Spiros Malandrakis, vodja oddelka za alkoholne pijače v podjetju Euromonitor International. Nekoč navidezno kontroverzne projekcije so zdaj bolj resnične kot kdaj koli prej.
 

Posel s konopljo je kot razcvet interneta leta 1997
 

Malandrakis je eden izmed prvih v panogi, ki se je ukvarjal z gospodarskimi priložnostmi konoplje. Konoplja je povsod, je pa ne bi opazili, ker je bila do nedavnega prezrta in očrnjena. Vendar bo ta industrija spremenila vse – potrošnjo, storitveni sektor in ne-potrošni sektor. Med njimi tudi industrijo (brezalkoholnih) pijač, embalaže in tekstila, tobačno in kozmetično industrijo, turizem … Spremembe paradigme so že na obzorju. Medtem ko se zdi, da industrija alkoholnih pijač le nemo opazuje »zeleni razvoj« in občasno zaluča kakšno pločevinko v znak neodobravanja razprave o legalizaciji konoplje, je pravzaprav prestrašena. Konservativna industrija alkoholnih pijač je imela stoletja primat med potrošniki, mlade generacije pa se obračajo drugam. Zdi se, kakor da ne vidi potenciala, ki prihaja z novo revolucijo, ki je v polnem razmahu.

Malandrakis, ki se ukvarja s trgom alkoholnih pijač, je opazil, da ljudje znotraj industrije veliko govorijo o konoplji, ki bi lahko nadomestila alkoholne pijače, saj vse več ljudi posega po nealkoholnih pijačah. Vse več je festivalov, kjer se ne uživa alkohola, »mladi se zgledujejo po Bobu Marleyu«, je dejal Mandrakis. »To ne pomeni, da so povsem opustili alkohol, ampak so uživanje zelo omejili. To industriji alkoholnih pijač postavlja eksistencialna vprašanja - potrebuje alternativo in konoplja ima potencial. In bo tudi največji motilec trga,« je prepričan.

Tranzicija stran od alkohola in bliže konoplji sega v leto 2005, ko je ameriška mikro pivovarna Lagunitas lansirala pivo »Undercover investigation«, leta 2017 pa je pivovarno kupil Heineken. »Mnogo mikro pivovarjev je začelo eksperimentirati s pivom s CBD. Pivo Tole Black Mountain so sicer morali odpoklicati s trga, a ne zaradi vsebnosti THC, ampak nedovoljene uporabe CBD. Je pa bil THC kamen spotike za pivo Grainwave, ki je otrok Keitha Villa, ustvarjalca piva Blue Moon, ki je bil proti legalizaciji konoplje, a je nato uvidel medicinski potencial konoplje in se odločil za izdelavo pijač s THC.« S tem je po mnenju Malandrakisa nakazal pot, po kateri bo šla ne le industrija pijač, ampak tudi konoplje.



Eden vodilnih znanstvenikov na področju alkohola in prepovedanih drog dr. Robin Room je z zelo resno analizo dokazoval, da bi z regulacijo trga konoplje lahko obrzdali nezmerno pitje med mladimi. Pokazal je, da lahko z zakonodajo na področju psihoaktivnih snovi usmerjamo škodljivo socializacijo in eksperimentiranje mladih ljudi z alkoholom in drugimi drogami.

Konoplja in alkoholne pijače si nenazadnje delijo demografske skupine in priložnosti. Vsak četrti Američan je poleg konoplje tedensko užival tudi alkohol, je pokazala ena izmed raziskav. Vsak peti vprašani pa je dejal, da alkohol nadomešča s konopljo. Zanimivo je, da sočasno z dostopnostjo konoplje v ZDA ni porasla potrošnja konoplje med adolescenti. Tako je pokazala raziskava, ki so jo opravljali med leti 1991 in 2015 med okoli 1,5 milijona ameriških adolescentov.
 

Bo tobačna industrija prodajala zelene cigarete?
 

Za konopljo se zanima tudi tobačna industrija, pravi Shane MacGuill, vodja oddelka za raziskave tobačne industrije pri Euromonitor International. Čeprav je danes razvoj industrije konoplje po svetu strogo nadzorovan in omejen, se je svet do tega vprašanja nekako polariziral. Se pa zakonodaja spreminja in mnoge države že prepoznavajo medicinsko vrednost konoplje. »To bi se lahko hitro spremenilo in do leta 2030 bi se lahko trg premaknil v smeri dekriminalizacije. V ZDA in Evropi se bo to hitro zgodilo,« pričakuje MacGuill.

Pohodu kanabisa, ki traja zadnjih 18 mesecev, polena pod noge mečeta predvsem industrija pijač in tobačna industrija. Predvsem poraba tobačnih izdelkov naj bi, kot nakazuje že trend od leta 2007, do leta 2022 še naprej upadala, pravi MacGuill: »Poraba tobačnih izdelkov upada po vsem svetu, zato se mora ta panoga preobraziti, če želi rasti in dolgoročno obstati. Kanabis na tobačno industrijo vpliva enako kot na industrijo alkoholnih pijač. Ljudje se zavedajo škodljivosti cigaret in raje izbirajo 'zelene cigarete', ki sproščajo.«

Tudi demografsko se je sprejemljivost tobačnih izdelkov spremenila, z legalizacijo konoplje pa gre trend v povsem drugo smer, zato se tobačna industrija podaja na vlak konoplje, opaža MacGuill. »Tobačna industrija se zaveda, da večina uživalcev konoplje uživa tudi tobak ali nikotin, bo pa na tej poti morala preskočiti še nekaj ovir, kot je na primer zagotavljanje varnosti izdelka. Nenazadnje bo ta industrija strogo nadzorovana,« je o bodoči legalizaciji konoplje prepričan MacGuill. Kako bi legalizacija konoplje lahko spremenila tobačno industrijo? »Analogija z elektronskimi cigaretami kaže, da vse več ljudi ne želi nikotina, da posegajo po elektronskih cigaretah,« je dejal. Tobačna industrija ima na področju konoplje veliko potenciala – v prihodnosti bi lahko bila lastnica kakšne blagovne znamke konoplje ali proizvajalka pripomočkov za njeno porabo. MacGuill opaža, da je pripravljena narediti tudi korak naprej. Jo pa pri tem ovirajo zakonodaja, obdavčitev in kmetijska proizvodnja.

Dušan Nolimal, specialist socialne medicine, ki dela na Mednarodnem inštitutu za raziskovanje kanabinoidov (ICANNA), pa opozarja: »Zdravniki ne podpiramo kajenja - ne cigaret, ne konoplje.« Ker večina kadilcev tobaka pri nas pokadi na dan več kot deset cigaret, nekateri pa jih pokadijo štirideset ali več, medtem ko redki kadilci konoplje pokadijo več kot tri do pet cigaret, »jointov« dnevno, je količina inhaliranih nevarnih snovi skorajda vedno manjša kot pri kadilcih tobaka, razlaga Nolimal. »Ne obstajajo pa epidemiološki ali klinični podatki, ki bi dokazovali povezavo med kajenjem same konoplje in rakom na pljučih. Vendar pa je, ker pri nas mešajo konopljo s tobakom, vseeno povečano tveganje raka na pljučih med tistimi, ki pogosto kadijo konopljo. Da bi konopljo kadili, je sicer sploh ni potrebno mešati s tobakom. Vendar zdravniki odsvetujemo vsako kajenje,« še enkrat poudari.
 

Produkti za izboljšanje razpoloženja
 

Proizvodi, ki so danes na trgu, preobrata še ne bodo ustvarili, konec letošnjega leta pa bi že lahko videli nove trende. Testno območje bo Kanada, napovedujejo strokovnjaki. »Pravi test se bo začel v zadnjem četrtletju tega lega, ko bodo v Kanadi naprodaj živila s konopljo (t.i. edibles s THC),« je dejal Malandrakis. Ocenjuje, da bodo proizvajalci alkoholnih pijač presedlali na holistično odgovorno industrijo opojnih izdelkov. Trendov v smeri manjšega omamljanja namreč ni mogoče prezreti. Mladi težijo k mikrodoziranju. To je še posebej zanimivo za ženske, ki konopljo uporabljajo kot zdravilo proti nespečnosti in za sproščanje. Stigmatiziranja ni več toliko - niso vsi uživalci konoplje 'zadetki', kakor trdijo stereotipi, tudi ne pozabljivci, ki ne morejo opravljati dela, te stereotipe je treba odmisliti, je prepričan Malandrakis. Ocenjuje tudi, da bo sčasoma meja med rekreativnim uživanjem in medicinsko konopljo izginila, razvili se bodo novi produkti. Malandrakis pravi, da so že naredili gin iz konoplje, ustvarjajo tudi pijačo s CBD kot zdravilo proti mačku (delovno ime je za enkrat »Sober Up«, op.a.), snujejo pa tudi pijačo brez alkohola, kalorij in THC.

Farmacevtsko podjetje Marimed je izdelalo celo tableto s THC, imenovano Diskrete, ki jo je mogoče raztopiti v kateri koli tekočini. Napoveduje, da se bodo blagovne znamke v vseh panogah osredotočile na senzorično in poudarjale izboljšanje razpoloženja (ironija je, da ima zahodna družba pri označevanju vedenja, ki je usmerjeno k iskanju sprostitve in dobrega počutja, dvojna merila, pri čemer sta alkohol in tobak, ki sta tudi zasvojljivi drogi, sprejemljiva). Potrošniki bodo že leta 2030 izdelke iz konoplje uporabljali vsak dan – zjutraj bi si lahko privoščili kavo s konopljo, po naporni vadbi v fitnesu bi lahko spili pijačo, ki bi uspavala in sprostila. Že danes pa so na voljo prehranska dopolnila s CBD, kozmetika iz konoplje …

V naslednjem desetletju bo prav CBD preoblikoval trg konoplje, vendar so vse spremembe odvisne od regulativnih sprememb. Države namreč različno hitro sprejemajo nove zakonodaje na področju konoplje. Prva analiza stotih trgov, kjer so že legalizirali konopljo in jo dovolili v medicinske ali rekreativne namene, naj bi bila narejena do konca marca, je napovedal Malandrakis. »Nemčija, kjer je uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena, recimo pripravlja novo zakonodajo,« je dejal.
 

Podprli resolucijo WHO
 

Takšnih tektonskih premikov si pred 20 leti ne bi mogli obetati. A če se želimo premakniti, moramo narediti korak naprej. Najbolj odločnega je z legalizacijo konoplje v medicinske in rekreativne namene naredila Kanada. Kje je Evropa, z izjemo amsterdamskega »kanabis-turizma«? Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je priporočila, da se kanabidiol (CBD) izvzame iz seznama nadzorovanih snovi, pa tudi prerazporeditev konoplje in več njenih ključnih sestavin v okviru mednarodnih pogodb o drogah. Evropski parlament je letos glasoval za resolucijo, ki bi pomagala pospešiti uporabo konoplje v medicinske namene v EU. Čeprav resolucija ni zavezujoča, skuša evropske države spodbuditi k povečanju dostopa do medicinske marihuane, pri čemer dajejo prednost znanstvenim raziskavam in kliničnim študijam. »Upam, da bo naraščajoči zbor v korist reform spodbudil države, da bodo spremenile svojo politiko in izboljšale dostop za bolnike, ki potrebujejo to zdravilo,« je za Forbes povedal Tom Angell, založnik Marihuana Moment.

Resolucija »poziva države članice, naj zdravnikom omogočijo, da izkoristijo svojo strokovno presojo pri predpisovanju zdravil iz konoplje; zagotovijo, da so zdravila, ki so učinkovita pri zdravljenju posebnih bolezni, vključena v sisteme zdravstvenega zavarovanja na enak način kot druga zdravila in da zagotovijo varno izbiro med različnimi vrstami zdravil, ki temeljijo na konoplji, ter hkrati zagotovijo, da bolnike med zdravljenjem spremljajo specializirani zdravstveni delavci«.

Pri nas se razumevanje problematike konoplje na podlagi dokazov trudi osvetliti nevladni Mednarodni inštitut za raziskovanje kanabinoidov (ICANNA) s sedežem v Ljubljani, kar je pomembno za razvoj boljših politik in ukrepov v povezavi s konopljo tudi pri nas. »Zaenkrat še nismo enakovreden in enakopraven partner ter sogovornik pri oblikovanju in sprejemanju politik na področju konoplje,« pravi Nolimal. Tudi Evropski center za spremljanje drog (EMCDDA) pripravlja sklop dokumentov, katerih namen je objektivno in nevtralno raziskati nekatera od kompleksnih vprašanj, ki obstajajo na tem področju. Izdajati je pričel poročila o različnih vidikih tega dinamičnega in kompleksnega področja politike do drog in zdravil.

Številne države članice EU so sicer že legalizirale uporabo konoplje v medicinske namene, ali pa razmišljajo o spremembi zakonodaje, vendar uživanje v rekreativne namene še ni dovoljeno. Tudi gojenje konoplje za lastno porabo je v Evropi prepovedano.

Medicinska konoplja pa ne bo spremenila le tobačne industrije in industrije alkoholnih pijač, ampak spreminja tudi tradicionalno farmacevtsko industrijo, »kar pomeni več prihrankov za posameznika in državo ter manj zaslužka za farmacevtsko industrijo,« pravi Dušan Nolimal. Raziskovalca Ashley Bradford in David Bradford sta leta 2016 objavila študijo o zmanjšani količini predpisanih zdravil na račun medicinske konoplje. Objavil jo je tudi Washington Post. Ugotovila sta, da so zdravniki v državah, kjer je konoplja dovoljena v medicinske namene, predpisali 1826 manj doz protibolečinskih tablet, 562 manj doz zdravil proti anksioznosti, 541 manj doz tablet proti slabosti, 519 manj doz antipsihotikov …