Investitorji v ZDA vlagajo v marihuano

Shutterstock

Sklad je od decembra lani do danes pritegnil 400 milijonov dolarjev, s čimer je najhitreje rastoči sklad v ZDA. Sklad sledi 39 podjetjem, od katerih jih veliko trguje na borzah v Kanadi, kjer so zahteve za kotacijo na borzi manj stroge in kjer je senat sprejel zakonodajo za legalizacijo marihuane po vsej državi. Sklad Alternative Harvest je le eden izmed deset novih tematskih E.T.F., ki naj bi olajšali nakup delnic v nastajajočem gospodarstvu.

Cvetoč posel

Marihuana je cvetoč posel. Matt Karnes, ustanovitelj finančnega raziskovalnega podjetja GreenWave Advisors ocenjuje, da bo zakonita prodaja konoplje na drobno rasla približno 35 odstotkov na leto, trg pa bo leta 2022 vreden 35 milijard dolarjev - ob predpostavki, da vsaka država v ZDA legalizira neko obliko uporabe marihuane.

To pomeni, da bo do leta 2022 trg marihuane v ZDA vreden milijardo dolarjev več kot industrija sladkarij in le tri milijarde manj kot časopisi, kot smo poročali lani v članku o konoplji. 

Podjetja iz te nove, hitro rastoče industrije so že leta 2016 v ZDA ustvarila 6,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, ugotavlja raziskava Arcview Market. »Edini industriji doslej, ki sta v prvih petih letih dosegli 5 milijard dolarjev letne potrošnje in 25-odstotno povprečno letno rast, sta bili kabelska televizija v devetdesetih in internet na prelomu tisočletja,« je dejal urednik poročila Tom Adams.

Katera podjetja so skočila v to naložbo?

Okoli 70 odstotkov podjetij, ki jih spremlja sklad Alternative Harvest, se bodisi osredotoča na proizvodnjo in prodajo zdravilne konoplje ali farmacevtska podjetja, ki proizvajajo izdelke na osnovi konoplje. Nekatera podjetja, kot sta Canopy Growth in Aurora Cannabis, so pridelovalci, medtem ko imajo druge licence za vodenje prodajaln v Združenih državah.

Med podjetji, ki so vključena v E.T.F., so tudi Altria Group in British American Tobacco ter Scotts Miracle-Gro, družba za vrtnarjenje.

“O teh skladih bi morali razmišljati enako, kot o recimo kitajskih delnicah za internet,” je dejal Dave Nadig, generalni direktor ETF.com, spletno strani za novice in analize. “To je morda špekulativno, vendar bi se lahko izplačalo.”

Samuel Masucci, izvršni direktor E.T.F., ki je ustvarila sklad Alternative Harvest, je dejal, da bodo podjetja v skladu rastla z regulacijo trga industrije. Vlagatelji so, kot je dejal, zagrizli v ta koncept.

Investitorje prepričujejo tudi raziskave. Raziskava centra Pew Research je ugotovila, da 61 odstotkov Američanov meni, da bi konoplja morala biti legalizirana. Že leta 2000 jih je tako menilo je 30 odstotkov. Tudi Gallupova raziskava je postregla s podobnimi rezultati – kar 64 odstotkov vprašanih podpira legalizacijo.

In Slovenija?

Tudi Slovenija ima po mnenju strokovnjakov odlične razmere za gojenje konoplje, tako industrijske kot medicinske. S svojimi naravnimi danostmi je sposobna proizvesti toliko konoplje, da bi jo lahko tudi izvažala, kar z obdavčitvijo pomeni milijone evrov priliva v državni proračun.

Božidar Radišič, aktivist za priznanje zdravilnih učinkov indijske konoplje in za njeno legalizacijo, se pri izračunu delno naslanja na diplomsko nalogo Andraža Kosa z mariborske ekonomske fakultete, ki je ugotovil, da bi se pridelava konoplje izplačala vsakemu slovenskemu pridelovalcu, saj so prihodki na hektar površine večji kot pri pridelavi krmnih žit: »Iz vsake tone pridelanih semen je možno proizvesti do 200 litrov hladno stiskanega olja, katerega tržna vrednost se giblje med 20 in 40 evri za liter. Omenjena količina zadostuje za 600 kilogramov moke. Stroške pridelave na hektarju površine je tedaj ocenil na 650 evrov, povprečne prihodke pa na 2250 evrov na hektar.« Tanja Cvetrežnik iz Odbora za konopljo je dodala, da bi lahko od legalizacije konoplje v državni proračun dobili 100 milijonov evrov na leto, odprlo pa bi se najmanj 8000 delovnih mest. Več preberite v članku Desetmilijardna industrija ena večjih naložbenih priložnosti