Nove tehnologije v vsakdanjem življenju

Z novimi tehnologijami do bolj sočnih špargljev in poslušanja ptičjega petja v živo.
Fotografija: Foto: Aly Song / Reuters
Odpri galerijo
Foto: Aly Song / Reuters

Pomislite, kdaj ste si nazadnje nadeli slušalke in si za umiritev misli in duha privoščili posnetek ptičjega petja. 

Če izsledki raziskav držijo, potem to počnete zelo pogosto, saj naj bi bila to ena izmed petih najpogostejših vsakodnevnih navad sodobne aktivne urbane populacije, ki ob hitrem tempu življenja sredi betonske džungle nujno potrebuje odmor.

Psihologi pravijo, da je to ena izmed odličnih in zelo učinkovitih oblik sproščanja, saj zvok pričara avtentičnost narave, ki je vselej najboljša pri zdravljenju sodobnih tegob.

Do sedaj smo govorili o posnetkih zvokov iz narave, ki so bili vselej podvrženi tehnični obdelavi, različnih filtrom in montažam, kar je pristnost vsekakor nekoliko omejilo. Zato je podjetje Huawei zdaj razvilo tehnološko rešitev, s katero se lahko umaknemo v naravo, ne glede na to, kje smo, in ji prisluhnemo v vsej njeni pristnosti oziroma avtentičnosti.

image_alt
Prihodnost: Tehnologija v letu 2031

Da smo bolj konkretni; nove tehnologije, ki jih ponuja podjetje Huawei, omogočajo, da se dobesedno znajdete v zeleni oazi nacionalnega parka ob Nežiderskem jezeru (Neusiedler See) v vzhodni Avstriji in prisluhnete naravi, ki različno zveni v različnih delih dneva in v različnih letnih obdobjih in deluje še kako pomirjajoče. A pojdimo po vrsti, saj je to le eden izmed primerov, ki so jih predstavili na nedavnem Dnevu inovativnosti na Dunaju. Če boste brali do konca, boste izvedeli, da postanejo zaradi novih tehnologij tudi šparglji sočnejši in morda še boljši afrodiziak kot kadarkoli doslej.

Pred pol stoletja je bila Kitajska pod Mao Zedongom država toge komunistične ideologije ter revnih in prestrašenih ljudi. Ko je Josip Broz Tito avgusta 1978 v Beogradu sprejel Maovega naslednika Hua Guofenga, je bila celotna kitajska delegacija oblečena enako; v svoje takratne maoistične uniforme, ki so podobne vojaškim. Za nas, prebivalce takratne SFR Jugoslavije, je bila Kitajska zelo nerazvita država. Tistega leta je kitajska vlada sprožila gospodarske reforme na podlagi idej Denga Xiaopinga, ki je naknadno postal vodilna kitajska politična osebnost in to ostal 12 let. Pot razvoja, ki jo je začrtal Deng, je pripomogla k temu, da je Kitajska s 153 ameriških dolarjev bruto domačega proizvoda (BDP) leta 1978 prešla na 11.819 dolarjev BDP leta 2020. V manj kot pol stoletja se je na stotine milijonov Kitajcev rešilo iz revščine in Kitajska ima zdaj najštevilnejši srednji razred na svetu. Kitajska ima tudi največjo industrijsko proizvodnjo na svetu in je največji svetovni izvoznik.

image_alt
Robotka Frida bo pomagala pri oskrbi bolnikov

Huawei s 100.000 patenti eden največjih na svetu

Na letošnjem seznamu Fortune 500 največjih podjetij na svetu je 135 kitajskih. Eno od tistih, ki se na tem seznamu konstantno dviga, je Hauwei, »globalni vodilni ponudnik informacijske in komunikacijske tehnologije«. V Huaweiju je danes 197.000 zaposlenih, skupni prihodki v poslovnem letu 2020 pa so znašali 120,5 milijarde evrov. Med drugim ima podjetje v lasti več kot 100.000 patentov.

Dejansko je postal Huawei na začetku prejšnjega desetletja vodilni svetovni dobavitelj telekomunikacijske opreme in to je ostal vse do danes. Po podatkih TrendForce ima Huawei v tem poslovnem segmentu največji, 30-odstotni delež na svetu. Sledita mu evropski Ericsson (23 odstotkov) in Nokia (20 odstotkov). Huawei je v drugem četrtletju leta 2020 na lestvici največjih prodajalcev mobilnih telefonov na svetu prehitel južnokorejsko podjetje Samsung. Na lanskoletni lestvici Fortune 500 je bil Huawei na 49. mestu; na letošnji, objavljeni sredi avgusta, pa je na 44. mestu. To pa kljub sankcijam ameriške administracije zaradi domnevnih tesnih povezav s kitajsko vojsko in državo nasploh ter poslovnih povezav z režimi, ki niso po godu ZDA, Irana in Severne Koreje. Čeprav se zaradi tega posledično sooča z velikimi ovirami v globalnem poslovanju, je Huawei nadaljeval svojo poslovno rast zahvaljujoč osredotočenju na raziskave in razvoj izdelkov, v katere vlaga pomemben del skupnih prihodkov in večino svojega dobička. Podjetje je vodilno na področju novih tehnologij, kot sta 5G in računalništvo v oblak.

Foto: Dado Ruvic / Illustration
Foto: Dado Ruvic / Illustration

V podjetju se zavedajo izzivov podnebnih sprememb, ki ogrožajo našo civilizacijo. Del svojih aktivnosti zato usmerjajo v iskanje znanstvenih in tehnoloških rešitev na področju varstva okolja. To smo lahko videli na nedavnem Huaweijevem Evropskem dnevu inovacij, ki je letošnjo jesen potekal na Dunaju. Veliko pozornosti sta pritegnila dva projekta, ki kažeta, da je lahko pravilno uporabljena, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija v veliko pomoč znanstvenikom in gospodarstvenikom ter pri zaščiti okolja.

Praktična realizacija inovativnih vizij

O zanimivem primeru tehnološke pomoči kmetijstvu smo se pogovarjali s Felixom Müllerjem, direktorjem podjetja Dronetech by Immotech Austria s sedežem v Linzu. Dronetech je v sodelovanju z avstrijskim zveznim ministrstvom za kmetijstvo, državno agencijo za podporo raziskav, Huaweijem in večjo kmetijo v Zgornji Avstriji dokazal, da lahko majhni droni, ki so opremljeni s sodobnimi senzorji in drugo tehnologijo, olajšajo delo na terenu in povečajo donos, pri tem pa je uporabljenih bistveno manj pesticidov in gnojil.

Müller nam razlaga, da dajejo droni, ki letijo zelo natančno, pod GPS nadzorom (globalni satelitski sistem za natančno pozicioniranje), kmetom jasno sliko o razmerah na njihovih poljih. Droni so opremljeni z najsodobnejšimi multispektralnimi kamerami. V nekaj minutah preletijo več hektarjev in zabeležijo različne podatke. Prikazujejo, ali in na katerih delih njiv so kmetijske kulture ali izpostavljene stresu ali pa jim morda primanjkuje vode ali gnojil. Na ta način je mogoče odkriti in lokalizirati morebitne bolezni rastlin in plevel. Ti podatki kmetom povedo, kje točno morajo ukrepati; na katerih delih polja je rast rastlin podpovprečna. Droni se lahko uporabijo tudi za določitev optimalnega časa žetve, dodaja Müller.

image_alt
Odprtje trgovin brez blagajn, v katerih kupec vzame izdelke in odide

Koristi od uporabe tako opremljenih dronov so bile dokazane na kmetiji Nussböck pri Leondingu, ki se nahaja nedaleč stran od Linza. Tam so opazovali polja špargljev. »Kamere z dronov fotografirajo polja pri različnih jakostih svetlobe. Podatki se obdelajo in izračuna se tako imenovani NDVI, vegetacijski indeks, ki nam pokaže, koliko rastlin na polju je vitalnih. Ti podatki ne povedo, ali je problem v namakanju, gnojenju tal ali v zemlji sami. Govorijo o tem, kako zdrave so rastline in kako uspevajo. Multispektralna tehnologija ni nova. Uporabljajo jo sateliti, vendar droni in razvoj podporne infrastrukture omogočajo, da to tehnologijo uporabljamo v vsakdanjem življenju malih kmetov; predvsem pri vzgoji dolgoletnih rastlin. Šparglji so odličen primer, kako deluje ta tehnologija. Gre za rastlino, ki živi od 13 do 15 let, vendar pridete do prve letine šele v tretjem letu po sajenju. Zato je zelo pomembno takoj reagirati, če v prvem letu opazite, da se rastline ne razvijajo, kot bi se morale. Na tak način ima kmet čas, da se odzove in si zagotovi dober pridelek v naslednjih desetih letih.« Müller poudarja, da so rezultati na terenu pokazali prednosti tega projekta. »Na ta način se lahko donos poveča za od 10 do 15 odstotkov, kar pomeni 1000 do 1200 kilogramov na hektar. Poleg tega lahko s tem zmanjšate uporabo pesticidov in gnojil za do 50 odstotkov. Skratka; sistem vam pokaže, kje točno morate posredovati na poljih in kje vam ni treba.«

Sodobna tehnologija lahko olajša delo tudi znanstvenikom. Christian H. Schulze, profesor na Fakulteti za biološke vede Univerze na Dunaju, strokovnjak za biotsko raznovrstnost živalskega sveta, dela na projektu, pri katerem mu podatkov, ki jih potrebuje, ne dajejo leteče kamere, temveč stacionarni, posebni mikrofoni in spremljevalna oprema za posnemanje in analizo glasov živali, predvsem ptic. Oprema je bila pred kratkim nameščena na številnih mestih v obsežnem trstičnem območju nacionalnega parka Nežidersko jezero v vzhodni Avstriji. Znanstveniki lahko zdaj natančno določijo, katere vrste ptic so v katerih delih trsja in ob katerem času.

image_alt
Prvi robot z državljanstvom želi imeti otroke in uničiti človeštvo

Nežidersko jezero je eno redkih stepskih jezer v Evropi, najzahodnejše te vrste na naši celini in največje jezero v srednji Evropi, iz katerega voda ne odteka po reki. Večinoma se nahaja na ozemlju Avstrije, v manjšem obsegu pa tudi na Madžarskem. Od leta 2001 je del njega, katerega površina znaša približno 700 kvadratnih kilometrov, vpisan na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Nežidersko jezero je bilo od prazgodovine do danes območje, kjer se srečujejo in sobivajo različne kulture. Ponaša se tudi z izjemnimi naravnimi posebnostmi. Velike površine trsja in slanega barja okoli tega jezera so specifičen biotop s številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Nežidersko jezero je osrednja točka z izjemno pestrosto ptic v Avstriji. Na tem območju živita več kot dve tretjini vseh vrst ptic, ki gnezdijo v Avstriji, pravi Christian Holzer, generalni direktor avstrijskega zveznega ministrstva za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo.

Profesor Schulze je za Svet kapitala povedal, da skupaj s svojimi sodelavci zaradi nove tehnologije poslušanja ptic zdaj veliko lažje opravlja delo. »Nova tehnologija avtomatskega snemanja in analize zvoka omogoča vpogled v zvočno pokrajino trstičnega pasu Nežiderskega jezera. Gre za nov pristop, s katerim lahko dolgoročno spremljamo, kako globalne podnebne spremembe in lokalne spremembe jezerske gladine vplivajo na ptičji del jezerske favne, ki živi v trstičju. To je nov pristop k tovrstnim raziskavam, pri katerem sodelujejo znanost, nacionalni park Nežidersko jezero in tehnični strokovnjaki Huaweija. Najprej smo morali najti skupni jezik, saj ima vsak od nas svoja izhodišča. Gre za prvi tovrstni projekt v Avstriji. Prve izkušnje še nabiramo, a sem prepričan, da je tovrstne projekte mogoče razširiti na veliko večja območja in ustvariti večjo mrežo avtomatskih postaj za opazovanje biotske raznovrstnosti. Mrežo postaj za opazovanje podnebja in nekaterih drugih mrež za spremljanje dogodkov na Zemlji namreč že imamo. Doslej še nismo imeli tehničnih sredstev za merjenje biotske raznovrstnosti v večjem obsegu. Pristop, pri katerem se analizira zvočna pokrajina, posneta s sodobnimi napravami, je uresničitev inovativne vizije.«

Več iz rubrike

ikonomija

Slovenski avto leta: Toyota Yaris cross

Na dogodku Slovenski avto leta 2022 je prvo mesto zasedel Toyotin Yaris cross. Toyota se je s tem na prvo mesto povzpela prvič v 30-letnici izbora.

ikonomija

Leteči dirkalnik na vodikov pogon

Francosko zagonsko podjetje je na sejmu CES 2022 predstavilo leteči dirkalnik na vodikov pogon, ki lahko doseže hitrost do 155 kilometrov na uro.

ikonomija

Bill Gates napoveduje, da bomo kmalu sestankovali povsem drugače

Bill Gates: »Pandemija je povzročila revolucijo v razmišljanju podjetij o produktivnosti in prisotnosti na delovnem mestu.«

ikonomija

Tesla: Zaradi domnevne nevarnosti odpoklic skoraj pol milijona vozil

Ker naj bi pri nekaterih Teslinih vozilih prišlo do tveganja za nastanek prometnih nesreč, so se odločili za njihov odpoklic.

Komentarji: