Prihodnost: Tehnologija v letu 2031

V preteklem tednu je Tech Tent, oddelek za tehnologijo pri BBC News, pogledal na svojo kristalno kroglo in prosil nekaj velikih mislecev za mnenje, kako bo svet videti čez 10 let. Če se ne motijo, bomo živeli v precej drugačnem in predvsem bolj digitalnem svetu.

Metasvet

Če gre verjeti Marku Zuckerbergu, bomo do leta 2031 vsi živeli in delali v virtualnem okolju oziroma 'metasvetu' (ang. metaverse), ki bo postal nova najpomembnejša tehnološka platforma po nastanku spleta. Zuckerberg je o takšni prihodnosti tako zelo prepričan, da je Facebook nedavno napovedal, da bo v EU ustvaril 10.000 novih delovnih mest, ki bodo namenjena delu na tem projektu, o čemer smo že pisali.

Emma Ridderstad, katere podjetje Warpin razvija programsko opremo za virtualno resničnost za usposabljanje, verjame v metasvet. »Tam boste lahko nakupovali, se srečevali s prijatelji, delali na daljavo, s komerkoli boste želeli, delili si boste digitalne prostore, glasbo in umetnost,« pojasnjuje Ridderstadova.

»Poleg tega bo digitalne predmete mogoče vključiti v fizični svet, zaradi česar bo svet veliko bolj digitalen, kot je danes,« je pojasnila in dodala, da se bodo ljudje lahko udeležili nogometne tekme, čeprav bo v fizični izvedbi morda že razprodana. Generalna direktorica in soustanoviteljica podjetja Warpin pomaga blagovnim znamkam, kot sta H&M in Ferarri, vstopiti v virtualne in razširjene prostore.

Dr. Nicola Millard, glavna partnerica za inovacije pri telekomunikacijskem podjetju BT, pa je previdna. Pravi, da bo moral metasvet uporabnike najprej prepričati, da je vredno porabiti čas za okorne slušalke ali drugo opremo in da je lahko dejansko koristen. »Mi pomaga pri vzpostavljanju stikov? Je uporaben pri sodelovanju? Mi pomaga pri zabavi ali izobraževanju?« se sprašuje Millardova.

Ridderstadova upa, da Facebook na koncu ne bo postal 'vladar' metasveta, in je prepričana, da bodo ta novi svet gradila številna podjetja; od igralnih platform do podjetij za virtualno resničnost, kot je njeno.

Prihodnost energije

Svet se je ob začetku konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26) osredotočil na dekarbonizacijo gospodarstev, kar bo zahtevalo veliko inovacij v energetskem sektorju. Dr. James Dixon, avtor poročila Institution of Engineering and Technology z naslovom Energy Technologies for Net Zero, pravi, da bo ena od prednostnih nalog povečanje energetske učinkovitosti domov.

»Kako bomo poskrbeli za ogrevanje? Verjetno bo velik del, med polovico in tremi četrtinami tega, potekalo z električnimi toplotnimi črpalkami, ki so pravzaprav klimatske naprave, ki delujejo v obratni smeri,« pravi Dixon.

Vlada Združenega kraljestva je nedavno napovedala spodbude za lastnike stanovanj, da plinske kotle zamenjajo s toplotnimi črpalkami, čeprav so okoljevarstveni aktivisti dejali, da bo za ta program porabljenih veliko premalo sredstev.

Dr. Dixon meni, da bo ključno vlogo v prihodnosti igralo povsem neko drugo gorivo. »Vsaka pot do čiste ničelne vrednosti, od zdaj do leta 2050, zahteva ogromno povečanje proizvodnje vodika,« pravi Dixon. Kar zadeva promet, so skoraj vse poti do ničelne vrednosti odvisne od skoraj 100-odstotnega voznega parka avtomobilov z ničelnimi emisijami verjetno električnih vozil.

Napredek umetne inteligence?

V zadnjem desetletju smo bili priča velikemu napredku na področju umetne inteligence, navaja Tech Tent. Računalniki so se naučili voziti avtomobile, zagotoviti takojšnje prevajanje iz enega jezika v drugega in premagati najboljše človeške igralce v zapleteni kitajski igri Go.

Azeem Azhar v svoji novi knjigi Exponential opisuje, kako umetna inteligenca in druge tehnologije z neverjetno hitrostjo spreminjajo gospodarstvo in družbo, pri tem pa pravi, da nas čaka še veliko več. Dodal je še, da smo se naučili, da avtomatizacija ne vodi neizogibno v uničenje delovnih mest, in opozarja na to, kar se je zgodilo med pandemijo.

»Bolj kot je bila v uporabi umetna inteligenca, več ljudi ste zaposlili, ne glede na to, ali ste bili podjetje za dostavo živil ali spletna knjigarna. Tisti, ki so se bolj zanašali na umetno inteligenco, so zaposlili več ljudi, saj so postali bolj konkurenčni,« meni Azhar.

Umetna inteligenca bo po njegovem mnenju posegla v naša življenja na različne načine, ki jih morda ne bomo niti opazili. Pomagala bo bankam pri sprejemanju boljših odločitev o posojilih ali pospešila iskanje novih materialov, ki jih bomo potrebovali v svetu brez ogljika.

Umetna inteligenca obljublja velike izboljšave v našem vsakdanjem življenju, vendar lahko povzroči tudi veliko škode. Zaradi pristranskosti algoritmov bi lahko računalniki manjšinam odrekli zaposlitev ali zavarovalno kritje, pojavljajo pa se tudi opozorila, da bi z vgradnjo prepoznavanja obrazov v vojaška brezpilotna letala lahko nastali avtonomni stroji za ubijanje.