Naši ribiči ulovijo vse manj sardel in sardonov

Ribolov je danes eden najmočneje rastočih gospodarskih sektorjev v Evropi. Naši ribiči so po podatkih Sursa lani ulovili okoli 126 ton svežih ribiških proizvodov, kar je za dva odstotka manj kot leta 2017, njihova skupna odkupna vrednost pa je bila za okoli tri odstotke nižja (okoli 864.000 evrov) kot leto prej.
Fotografija: Foto Uroš Hočevar
Foto Uroš Hočevar

Okoli 75 odstotkov skupnega ulova je bilo rib, odstotek svežih rakov in 24 odstotkov mehkužcev, med katerimi so prevladovale muškatne hobotnice. Najvišje povprečne prodajne cene so dosegli sveži rombi, pritlikavi lignji, korbeli, morske spake, kantarji (15 evrov za kilogram ali več), so sporočili iz Zavoda za ribištvo Slovenije.

ribe Foto Dk
ribe Foto Dk


Podatki za zadnjih deset let, ki so nam jih posredovali z Zavoda za ribištvo, pa rišejo dokaj klavrno sliko. Po letu 2011 je viden precejšnji upad ulova, »kar je deloma povezano s prenehanjem delovanja ribiških plovil Riba I in Riba II. Ti plovili sta s pelagičnimi vlečnimi mrežami lovili najpomembnejši komercialni vrsti rib za slovensko ribištvo, sardelo in sardona.«

...
...


Prav ulov slednjih pa se je v zadnjih desetih letih najbolj zmanjšal.
Po letu 2013 je upadel tudi ulov mola, pravijo na zavodu. »Ulov se med drugim tudi zaradi izčrpanosti ribolovnih virov iz leta v leto zmanjšuje. Ocene staležev nekaterih pomembnejših vrst rib v Jadranskem morju namreč že več let kažejo na slabo stanje,« poudarjajo in dodajajo, da pa so nekatere druge ribolovne vrste, »npr. morski list, ligenj, muškatna hobotnica, glede na količine ulova slovenskih ribičev v zadnjih letih na približno enaki ravni, z manjšimi nihanji v posameznih letih«. Sodeč po količini lova si je opomogla tudi orada. Skupaj s količino rib pa je vse manj tudi ribičev. Leta 2017 je bil pri nas zaposlen 101 ribič, kar je sedem odstotkov manj kot leta 2008 in kar 20 odstotkov manj kot leta 2014, ko je bilo zaposlenih največ ribičev v zadnjih desetih letih.

Več iz rubrike

ikonomija

Je prišel čas, da Volkswagen, Mercedes-Benz, BMW, Porsche in Audi postanejo pre…

Nemške avtomobile, ki so veljali za »das Auto«, ogrožajo izdelki kalifornijskih in kitajskih podjetnikov.

ikonomija

Digitalna Slovenija v številkah

Statistični podatki razkrivajo, da se s pomočjo tehnologije zmanjšuje neenakost in povečuje kakovostno izobraževanje. Tehnološki napredek bi lahko v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak i…

ikonomija

Kako izgledajo banke prihodnosti

Vodilni v panogi bodo razvili podrobno razumevanje o profilu in obnašanju svojih strank. Bank bo manj. Denar bo digitalen in bolj demokratičen.

ikonomija

Nov razpis za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih

Odprl se bo četrti evropski javni razpis za pridobitev bonov za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih. Razpis bo potekal po sistemu »kdor prej pride, prej melje«.

Komentarji: