EU je največji svetovni trg z ribiškimi proizvodi

Ne glede na klavrno sliko prihod­nosti praznih morij, ki nam jo slikajo znanstveniki, se ribam industrija ne bo odpovedala. Gre vendar za 215 milijard evrov na leto! Analitično podjetje Stratis­tics MRC napoveduje, da bi lahko svetovni trg komercialne ribiške industrije do leta 2026 dosegel 391 milijard dolarjev, letno pa bo rasel za 6,88 odstotka. Razlogi za rast so nedvomno tudi zdravstveni, saj je vse več potrošnikov ozaveščenih o koristih morske hrane, s čimer spodbujajo trg ribiške industrije. Samo pomislite, kolikokrat ste slišali, da je priporočljivo uživati ribje olje. Toda tudi to ni trajnostno. Ampak največji akterji na trgu komercialne ribiške industrije – Atlantex, Liberty, Frozen Foods, Iglo Group, KRM Marine Exports, Marine Harvest, Sri Siddhi, Private Limited, Armana Limited, Andenesfisk, Sajo Industries in drugi – si manejo roke.

Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2016 narejenih 6,3 milijona ton ribjih izdelkov v vrednosti 4,4 milijarde evrov. Vrednost prve prodaje vse ribiške in ribogojske proizvodnje je znašala 323 milijard evrov; od tega je delež ribogojstva znašal 207 milijard evrov. Panogi zaposlujeta 59,6 milijona ljudi, od tega 14 odstotkov žensk, največ ribičev in ribogojcev – kar 85 odstotkov vseh pa je v Aziji. Azija ima tudi največjo floto ribiških plovil na svetu (3,3 milijona ladij oziroma 75 odstotkov svetovne ribiške flote). Ribiška flota EU je bolj raznolika kot azijska; Španija ima največjo bruto tonažo, Italija največ moči, Grčija pa največ plovil, vendar ne nalovi največ v Evropi.



FAO v svojem zadnjem poročilu pravi, da čisti izvozni prihodki držav v razvoju z ribami znašajo 33 milijard evrov, s čimer presegajo prihodke iz skupnega izvoza mesa, tobaka, riža in sladkorja. Največja svetovna proizvajalka in izvoznica rib je Kitajska, največji svetovni potrošniški trg rib in ribjih izdelkov pa je EU, ki ji sledijo ZDA in Japonska.