Koliko več bodo lovili britanski ribiči po brexitu?

Za boljšo izbiro morskih sadežev na policah trgovin po vsej Evropi so zaslužne države severne Evrope. Na Švedskem, tako Euronews, kjer so včasih manjše ribiške ladje z vlečnimi mrežami nalovile po 20 ton kozic in rakov na leto, jih zdaj dvakrat toliko, ker je rib in školjk vedno več. V Severnem in Baltskem morju ter Atlantskem oceanu se je namreč čezmerni ribolov v zadnjih desetih letih močno zmanjšal. Pred desetimi leti je bil le eden od sedmih ocenjenih staležev lovljen trajnostno, preostali pa so bili lovljeni v skladu s smernicami direktorata EU za pomorske zadeve in ribištvo. Letos že sedem od desetih staležev lovijo trajnostno. Kako je Evropi uspelo? Deloma so se lotili načina dela ribičev, ki so četrtino neželenega lova odvrgli nazaj v morje in večina teh rib je preprosto poginila.

Zdaj ribiči spreminjajo način dela in prilagajajo opremo, da ne bi ujeli premajhnih rib ali vrst, ki jih ne želijo. Kar pomeni, da morajo na kopno pripeljati ves svoj ulov nadzorovanih vrst rib. In lovijo lahko določeno količino (kvoto). A prav kvote motijo Otočane. Škotski ribiči se že leta pritožujejo, da imajo v določenih primerih »precej majhne kvote«.

Količina ulova sicer v Združenem kraljestvu od leta 2009 raste, a je še vedno znatno manjša kot na Danskem ali v Španiji. Po analizi, ki jo je na svoji spletni strani objavila Zveza škotskih ribičev, pa se po brexitu obetajo boljši časi. Količina ulova bi se lahko celo podvojila, s čimer bo Velika Britanija po količinah sledila Islandiji, ki 95 odstotkov vseh rib ulovi v navtičnem pasu 200 milj, ki jih priznava mednarodno pravo.

Študija Iana Napierja iz morskega centra NAFC v Shetlandu poudarja, da so leta 2016 plovila iz Združenega kraljestva ujela nekaj več kot tretjino (36 odstotkov) vseh rib in školjk, iztovorjenih iz britanske eks­kluzivne ekonomske cone, katerih vrednost je znašala 815 milijonov funtov (879 milijonov evrov). Dodatno pa so britanska plovila v drugih območjih ekonomske cone EU ulovila ribe in školjke v vrednosti 112 milijonov funtov (121 milijonov evrov). Brez EU – brez pravil, kvot in drugega, kar gre ribiški industriji v nos – bi po Napierjevi oceni domača ribiška industrija dosegla vrednost 1,68 milijarde funtov (1,8 milijarde evrov). Četudi britanski čolni ne bodo smeli loviti znotraj ekonomske cone EU, bo industrija zrasla za 92 odstotkov na 1,57 milijarde funtov.

»Te številke jasno poudarjajo, da bo brexit morda priložnost za ribiško industrijo,« je poročilo na spletni strani komentiral izvršni direktor škotske ribiške zveze Bertie Armstrong. »Ključnega pomena za čim večji potencialni dobiček bosta politična hrbtenica v pogovorih o brexitu in stoodstotna odpornost proti kakršnimkoli zmedenim kompromisom.«
Dodal je, da britanski ribiči nikoli niso rekli, da evropska plovila po brexitu ne bodo več smela loviti v britanskih vodah, »vendar se moramo o tem pogajati na mednarodnih forumih, pri čemer je treba upoštevati naše pogoje«.

  Napierjeva študija kaže, da če bi bilo plovilom iz Združenega kraljestva dovoljeno loviti 50 odstotkov rib iz lastnih voda, bi industrija zrasla za 9 (891 milijonov funtov) do 23 odstotkov (milijarda funtov), ​​odvisno od tega, ali bi imela dostop do voda EU ali ne.

Če bi lahko 75 odstotkov vseh rib lovili v svojih vodah, bi se vrednost industrije povečala na 1,19 milijarde funtov (kar pomeni 47-odstotno rast), v primeru 84 odstotkov ulova v lastnih vodah pa bi dosegli 1,31 milijarde funtov, kar je enako vrednosti norveške ribiške industrije. V primeru islandskega scenarija, če bi ga upoštevali v 95 odstotkih, bi se vrednost britanske ribiške industrije povečala na okoli 1,48 milijarde funtov, kar pomeni, da bi sektor zrasel za vsaj 82 odstotkov.

Pozitivni učinki brexita na ribištvo niso ušli niti škotski vladi. V nedavnem poročilu namreč ugotavlja, da bi brexit lahko prinesel 5000 novih delovnih mest in 540 milijonov funtov dohodka za ribiško industrijo.