Kriptovalute so danes globoko v medvedjem trgu

Pregretost trga je povzročila poplavo slabih projektov, ki so bili včasih že kopija drug drugega, ali celo odkritih kripto prevar. Zdaj se lahko trg prečisti.
Fotografija: FOTO: Brendan McDermid/Reuters
Odpri galerijo
FOTO: Brendan McDermid/Reuters

Med 26. in 28. junijem je v pregreti Barceloni potekala evropska blockchain konferenca (European Blockchain Convention (https://eblockchainconvention.com/), na kateri se je zbralo preko 1500 udeležencev, na panelih pa je tokrat nastopilo 130 govorcev -  predstavnikov blockchain industrije, regulatornih organov in pravnih strokovnjakov.

image_alt
»Najmočnejši človek na svetu« poziva k regulaciji kriptovalut

Poleg startupov in novih blockchain projektov, ki so predstavljali svoje produkte (kot so na primer Concordium, Polyswarm, HIVE, NAGA, or SWIAT), so se na panelih obravnavale najaktualnejše teme kot so metaverse, stabilni kovanci (“stablecoins”), decentralizirane finance (DeFi) in nezamenljivi žetoni (NFT-ji). Velik poudarek konference je bil tudi na mreženju - v ta namen je bilo organiziranih več spremljevalnih dogodkov, vzpostavljanje stikov in organizacijo bilateralnih sestankov pa je omogočala tudi “konferenčna” spletna aplikacija.

Glavni poudarki 

Rdeča nit konference sta bila na eni strani vedno večja potreba po pravni regulaciji, na drugi strani pa priložnosti, ki jih v blockchain industrijo prinašajo NFT-ji, virtualna resničnost in metaverse. Glede prve so se nastopajoči govorci načeloma strinjali, da je regulacija potrebna, saj trg potrebuje jasna pravila obnašanja, pa tudi zaščito potrošnikov in preprečevanje pranja denarja, ki je zaradi anonimnosti, ki jo nekatere kriptovalute še vedno omogočajo, precejšen izziv. Ravno regulacija lahko prepreči prevare in afere, ki zmanjšujejo zaupanje, in s tem škodijo celotni industriji. Regulacija je potrebna, nikakor pa ne sme zavreti razvoja industrije, so se strinjali panelisti iz prvega, prav tej temi namenjenega panela, v katerem smo zasledili tudi pravnike iz nekaterih najprestižnejših pravnih pisarn (Linklaters, NÄGELE Attorneys).  Na področju regulacije decentraliziranih financ in stabilnih kriptovalut velja izpostaviti udeležbo Thomasa Moserja iz švicarske centralne banke, ki je predstavil in pojasnil koncept CBDC-jev in potenciala, ki ga nove tehnologije predstavljajo za bančni sektor. Med drugimi vidnejšimi predstavniki institucij lahko omenimo še Erwina Voloderja iz Evropskega bančnega organa (EBA), Iote Nassr iz OECD, predstavnike večjih kripto borz (Huobi, Kucoin, Coinbase, Bit.com) ter “Big4” revizijskih hiš (Deloitte, EY).

FOTO: Grlica Law
FOTO: Grlica Law

Največ zanimanja so poželi govorci s področja metaverzuma (“metaverse”). Slednjemu je bil namenjen panel “Metaverzum: 1$ trilijonska priložnost (“The Metavers: a $1 trillion revenue opportunity”), v katerem so sodelovali Lex Sokolin (ConsenSys), Coty de Monteverde (Banco Santander), in Laurent Perello (Tron). Kot so izpostavili panelisti, metaverzum prinaša neslutene priložnosti na področju digitalizacije realnega sveta in ustvarjanje virtualnih svetov, ki jih lahko nato napolnimo z virtualnimi predmeti in po svoji volji tudi neskončno prilagajamo in spreminjamo. Virtualni svetovi zgolj kot tehnološka možnost pa sami po sebi niso toliko zanimivi: Ključno vprašanje je, kaj v njih lahko počnemo in kako jih lahko uporabimo tudi za ekonomske aktivnosti? Z drugimi besedami, virtualni svetovi zgolj kot “prazen prostor” niso toliko zanimivi: poln izkoristek njihovega kreativnega potenciala bo možen šele, ko bomo razumeli, kako jih ljudje lahko napolnimo z vsebinami - in kako lahko z njimi zaslužimo. Glede slednjega panelisti menijo, da se kratkoročno največje priložnosti nahajajo na področju zabave, iger in mode. Tudi večje blagovne znamke že eksperimentirajo z virtualno resničnostjo in NFT-ji ter ustvarjajo digitalne skupnosti - ki pa jih bodo, če bodo želele biti zanimive, seveda morale integrirati v enoten, med seboj povezan ekosistem metaverzuma. Dolgoročno bo takšen metaverzum lahko “zavzel” vsa področja človeškega življenja - vključno s financami, in vplival tudi na vsakodnevne navade ljudi - kako se družimo, nakupujemo, in kako hodimo v službo. Metaverzum lahko tudi razbije izbiro med delom v pisarni in delom na domu - namesto da bi se vozili v pisarno in obremenjevali okolje, ali delali “osamljeni” doma, bomo del delovnika lahko preživeli in oddelali virtualno, a vendarle skupaj - v metaverzumu. Virtualna resničnost pri tem odkriva in omogoča nove načine ustvarjanja bolj avtentičnih človeških izkušenj in večje empatije, ki jih zgolj 2D zasloni niso sposobni zagotoviti. Seveda pa je vse to še v procesu izgradnje - kaj bo na koncu prinesel razvoj, pa v celoti še ne moremo napovedati.

FOTO: Grlica Law
FOTO: Grlica Law

Konferenca potekala v znamenju medvedjega trga

Za razliko od lanskoletne evforije v kripto industriji, ki jo je poganjalo navdušenje in priložnosti, ki jih prinašajo t.i. nezamenljivimi žetoni (“Non Fungible Tokens” ali NFT) pa je tokratna konferenca potekala v odkritem znamenju padajočega trga. Če se je v preteklih mesecih še govorilo o morebitni korekciji, si organizatorji konference niso zakrivali oči: Trg kriptovalut je v padcu, in nič ni videti, da bi se padanje kaj kmalu ustavilo. Ne le afere v sami industriji (npr. LUNA) in napovedi vse strožje regulacije, pač pa tudi globalni ekonomski pretresi (inflacija, višanje obrestnih mer, negotovost na trgu suvorin) so pač naredile svoje. Tudi laikom je na daleč jasno, da v času, ko opazujemo visoko inflacijo osnovnih živil, pogonskih goriv in drugih energentov, ostane manj denarja za investiranje v visoko tvegane inovativne produkte, kot so kriptovalute, decentralizirani protokoli in NFT-ji. V času, ko si veliko ljudi vse težje privošči poln tank bencina, je prostih sredstev za investiranje manj. In to velja ne samo za tiste, ki nimajo, pač pa tudi za večje investitorje (t.i. kite ali “whales”), pa tudi investicijske sklade. Slednji so pri odločanju za investicije zadržani, postavljajo strožje pogoje, in so nasploh bistveno bolj izbirčni.

In ravno slednje predstavlja priložnost. Pregretost trga je povzročila poplavo slabih projektov, ki so bili včasih že kar kopija drug drugega, ali celo odkritih kripto prevar (t.i. scamov). Vse to je ustvarjalo slabo podobo celotne kripto industrije in zaviralo razvoj industrije. T.i. medvedji trg je priložnost, da se trg prečisti, da nezreli ali neresni projekti odpadejo. Ostanejo pa seveda kvalitetni, ki predstavljajo realno dodano (tehnološko) vrednosti in ki bodo industrijo uspeli popeljati v novo fazo.

Tudi konferenca je prepoznala slednje. Glavni moto konference ja namreč bil: “V medvedjem trgu gradimo” (“In bear markets we build”).

***

Ivo Grlica (ivog@grlicalaw.com , www.grlicalaw.com) je odvetnik v Ljubljani in ustanovitelj pravne pisarne Grlica Law.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč urendištva.

Preberite še:

Več iz rubrike

Komentarji: