So stabilni kriptokovanci lahko primerno zatočišče v primeru nove finančne krize?

Kaže, da bo stabilne kriptokovance mogoče »odlepiti« od gibanj v tradicionalni ekonomiji, ne pa tudi od pravne regulacije.
Fotografija: Pri načrtovanju inovativnih kriptografskih žetonov ni več mogoče operirati povsem samosvoje, ampak je treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo s področja finančnih instrumentov. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Pri načrtovanju inovativnih kriptografskih žetonov ni več mogoče operirati povsem samosvoje, ampak je treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo s področja finančnih instrumentov. Foto: Reuters

V predhodnem članku (Zlom trga kriptovalut: Kako naprej?, 2. november 2018) smo si pogledali, kako se je leta 2018 trg kriptovalut, ki je še decembra 2017 dosegal neslutene vrhunce, obrnil strmo navzdol in za seboj pustil pogorišče do takrat zelo perspektivnih projektov. Vendar se z vstopom v novo leto zdi, da je bil zlom tega vedno relativno majhnega trga (celotna tržna kapitalizacija vseh kriptovalut skupaj znaša vsega skupaj okoli 130 milijard dolarjev, kar je bistveno manj kot znaša kapitalizacija delnic vsakega izmed posameznih tehnoloških velikanov – Appla, Googla ali Facebooka) v resnici le predpotresni sunek, ki v prihodnjem letu čaka celotno ekonomijo.

Glede na vse večjo volatilnost delniških trgov, nižanje vrednosti nafte in opozorila ekonomistov o bližajoči se recesiji se zato postavlja vprašanje, ali določene vrste kriptovalut pomenijo varno zatočišče v primeru nove finančne krize. Še posebno zanimivi se pri tem zdijo tako imenovani stabilni kovanci (angl. stablecoins), ki so prav sredi splošnega trenda zniževanja vrednosti preostalih kriptovalut in propada številnih projektov ICO v lanskem letu doživeli pravi razcvet.

Kaj so stabilni kriptokovanci in čemu so namenjeni?

Stabilne kriptokovance lahko preprosto opredelimo kot kriptografske žetone, katerih vrednost je vezana na neko zunanje sredstvo, kot je fiat valuta (ameriški dolar, evro ali katera druga nacionalna valuta), na drago kovino (kot je na primer zlato), košarico drugih kriptovalut, ali pa njihovo vrednost uravnava avtomatizirani matematični protokol, ki podobno kot centralna banka uravnava količino valute v obtoku.

Stabilni kriptokovanci rešujejo enega temeljnih problemov kriptovalut, to je visoka volatilnost. Bitcoin in podobne kriptovalute z uporabo blockchain tehnologij sicer omogočajo prenašanje vrednosti prek decentraliziranega sistema neposredno med njegovimi deležniki 24 ur na dan in vse dneve v tednu ter lastno finančno suverenost posameznika in neodvisnost od bank ali drugih finančnih posrednikov. Visoka nihanja vrednosti pa vendarle pomenijo, da je bitcoin nepraktičen za plačevanje kot tudi za denominiranje blaga in storitev. Kako naj v bitcoinih prejemamo plačo ali – po drugi strani – ovrednotimo svoje izdelke, ki jih prodajamo, če lahko njegova vrednost v samo enem dnevu (!) zaniha tudi za 20 odstotkov ali več?

S podobnimi težavami se srečujejo ne le tradicionalne valute, ampak tudi tako imenovani uporabniški žetoni (ang. utility tokens), ki so jih zagonska startup podjetja (»projekti ICO«) izdala za potrebe financiranja svojih blockchain produktov. Ne glede na to, da večina takšnih podjetij omogoča plačevanje produktov na lastnih platformah v »svojem« kriptožetonu, je vrednost samega produkta običajno denominirana v evrih, medtem ko se token – katerega vrednost se vsak dan spreminja ter je odvisna od ponudbe in povpraševanja na spletnih menjalnicah – uporablja zgolj kot plačilni instrument.

Tudi v primeru investiranja v kriptovalute kot v naložbo je koristno imeti pristan, v katerega se lahko zatečemo v primeru borznih pretresov ali večjih nihanj vrednosti. Prodaja kriptovalut za fiat valute (dolar, evro) lahko služi takšnemu namenu, a je ali nepraktična, saj številne spletne borze ne omogočajo poslovanja s kriptovalutami, ali pa povezana s precej visokimi stroški.
Takšne in podobne težave rešujejo stabilni kovanci. Ti omogočajo, da bolj špekulativne valute z visokimi nihanji vrednosti začasno zamenjamo za cenovno stabilnejše sredstvo in ga bodisi prihranimo za boljše čase bodisi uporabimo za plačila – vse po vnaprej znanih in predvidljivih, stabilnih tečajih, kot je, na primer, menjalno razmerje 1 : 1 z ameriškim dolarjem ali evrom.

Vrste stabilnih kovancev

Najstarejši in najbolj razširjen stabilni kovanec je tether (kratica USDT), ki temelji na omni protokolu na blockchain valutah bitcoin, litecoin in ethereum. Tether je osma najbolj razširjena kriptovaluta, njegova tržna kapitalizacija pa v trenutku pisanja tega članka znaša 1,912 milijarde dolarjev. Mehanizem stabiliziranja vrednosti, na katerem temelji tether, je preprost: za vsak izdani tether naj bi njegov izdajatelj jamčil z ameriškim dolarjem. Posledično se vrednost tethra ves čas giblje blizu enega dolarja, z zgolj minimalnimi odstopanji (v vrednosti nekaj centov) navzgor ali navzdol. Vendar neodvisne revizije, ki bi potrdile obstoj kritja v dolarjih v znesku celotne kapitalizacije tethra, njegovim izdajateljem vse do zdaj ni uspelo zagotoviti. Tether si je v času svojega obstoja nabral številne kritike, ki dvomijo o njegovi zanesljivost. Kljub takim dvomom pa tethru vsaj za zdaj uspeva ohranjati vrednost, k čemur nedvomno pripomore njegova splošna uveljavljenost na trgu in visoka likvidnost.

Na pomanjkljivosti tethra je lani poskušal odgovoriti true USD (kratica TUSD), trenutno 29. valuta po kapitalizaciji, ki znaša okoli 208 milijonov dolarjev. TUSD je ERC20 token, ki temelji zgolj na ethereum blockchainu, v nasprotju s tethrom pa njegove dolarske rezerve, iz katerih črpa svojo vrednost, redno revidirajo neodvisne revizorske družbe in o tem objavlja tudi poročila.

Gemini dolar (GUSD), 51. valuta po kapitalizaciji v znesku 90 milijonov dolarjev, prav tako redno revidira in objavlja poročila o rezervah dolarjev, ki ležijo na bančnih računih v ameriški zvezni državi New York, njegovo poslovanje pa nadzoruje newyorška agencija za nadzor finančnih storitev. To je izdajateljem omogočilo, da septembra lani prvič izdani GUSD predstavijo kot »prvi regulirani stabilni kovanec«, ki združuje »zaupanje in cenovno stabilnost ameriškega dolarja s tehnološkim napredkom in nadzorom ameriških regulatornih organov« (Gemini bela knjiga, dostopna na https://gemini.com/dollar/whitepaper).

Vsi navedeni primeri kažejo, kako se določene kriptovalute iz kriptobalona »vračajo« v klasični finančni sistem, s tem pa povezujejo prednosti tehnologij veriženja podatkovnih blokov (možnost trgovanja 24/7, nižji stroški mednarodnih transakcij) s cenovno stabilnostjo in zanesljivostjo tradicionalnih fiat valut. Kritiki po drugi strani opozarjajo, da prav ta povezava po drugi strani lahko odpira nove nevarnosti, saj bi se splošna finančna kriza (ki bi vplivala na fiat valute) tako lažje preselila tudi v svet kriptovalut.

Takšne izzive vsak na svoj način rešujejo nekatere druge vrste kovancev, ki so vezani ali kako drugače podprti z drugimi oblikami vrednih sredstev, kot so zlato ali druge plemenite kovine. Te predstavljajo »zlato podlago«, ki naj bi bila zaradi relativne redkosti zlata odpornejša na krize v finančnem sektorju. Drage kovine pri tem predstavljajo rezervo – običajno se hranijo v varovanem sefu, njihovo količino pa navadno revidirajo neodvisne institucije. Primeri kriptokovancev, temelječih ali drugače podprtih z zlatom, so digix gold token (DGX, kapitalizacija 3,6 milijona evrov), xaurum (XAUR, kapitalizacija štiri milijone evrov) ter Ekon in Jinbi (oba še v fazi razvoja).
Trenutna zakonodaja samouravnalnim mehanizmom, ki predstavljajo reguliran finančni instrument, za zdaj ni naklonjena. Foto: Reuters
Trenutna zakonodaja samouravnalnim mehanizmom, ki predstavljajo reguliran finančni instrument, za zdaj ni naklonjena. Foto: Reuters

Alternativa, ki naj bi prav tako zagotavljala cenovno stabilnost, stabilne kovance pa še bolj ločila od nihanj v tradicionalni ekonomiji, so kovanci, ki temeljijo oziroma so zavarovani s košarico drugih kriptovalut. V tem primeru so takšni stabilni kovanci seveda izpostavljeni cenovnim špekulativnim tveganjem kriptovalut, na katerih temeljijo (kot je na primer bitcoin ali tether). Rešitev, ki bi lahko uravnavala takšna tveganja, je zavarovanje, ki v večkratniku presega količino stabilnega kovanca v obtoku, kar pa po drugi strani povzroči, da so takšne valute precej kapitalsko intenzivne. Primer take valute je DAI s trenutno uvrstitvijo na 60. najbolj kapitalizirano kriptovaluto ter kapitalizacijo okoli 70 milijonov dolarjev. Kljub ugibanjem, kako odporen je njen protokol v primeru hujših pretresov (Reserve’s Analysis of the MakerDAO Protocol, Medium, 13. avgust 2018), pa zgodovinska tečajnica kaže, da zadnji vsaj do zdaj uspešno ohranja ceno v začrtanih okvirih.

Manj vzdržljiva je bila po drugi strani valuta NuBits (USNBT), podprta zgolj z lastnim povezanim kovancem nushares. Ta je marca 2018, po predhodnem nepričakovanem večmilijonskem pritoku kapitala na začetku leta (povezanim z začetkom padanja vrednosti bitcoina in iskanja varnega zatočišča s strani investitorjev), povsem popustila tržnim pritiskom in izgubila ciljno menjalno razmerje z ameriškim dolarjem v višini enega dolarja. Posledična izguba zaupanja in mrzlična prodaja je ceno valute potisnila do 30 dolarskih centov. Usoda nubits kot stabilnega kovanca (ki trenutno kotira pri štirih centih) je bila s tem očitno zapečatena, kar je ponovno potrdilo neizmeren pomen ohranjanja ustrezno visokih rezerv (The End of a Stablecoin  – The Case of NuBits, Medium 12. julij 2018).
Tudi v primeru investiranja v kriptovalute kot v naložbo je koristno imeti pristan, v katerega se lahko zatečemo v primeru borznih pretresov ali večjih nihanj vrednosti. Foto: Reuters
Tudi v primeru investiranja v kriptovalute kot v naložbo je koristno imeti pristan, v katerega se lahko zatečemo v primeru borznih pretresov ali večjih nihanj vrednosti. Foto: Reuters

S podobnim neuspehom se je srečal tudi sicer zelo perspektiven projekt Basis, temelječ na avtomatskem protokolu, ki tečaj stabilizira z uravnavanjem količine kovancev v obtoku (odkupom in uničenjem pri prenizki ceni; ali izdajo novih kovancev v primeru previsoke cene), pri čemer si dodatno pomaga z instrumenti in mehanizmi, podobnimi obvezniškim in delniškim instrumentom. Kljub astronomskim 133 milijonom zagonskega kapitala, kar kaže tako na velik razvojni potencial kot tudi na potrebo skupnosti po tovrstni obliki kovanca, je projekt zastal že v razvojni fazi.

Poleg otroških bolezni samih stabilizacijskih protokolov (Reserve’s Analysis of the Basis Protocol, Medium, 14. maj 2018), ki bi jih bilo verjetno mogoče prej ali slej tudi razrešiti, so projekt dodatno zavrle tudi različne pravne in administrativne ovire. Trenutna zakonodaja takim samouravnalnim mehanizmom, ki predstavljajo reguliran finančni instrument, za zdaj namreč ni naklonjena. Ustanovitelji Basisa v nasprotju s prej omenjenim uspešnim gemini dolarjem očitno niso zmogli zadostiti minimalnim regulatornim zahtevam, kar je projekt dokončno pokopalo (obvestilo na spletni strani basis.io z dne 13. decembra 2018).

To kaže, da pri načrtovanju inovativnih kriptografskih žetonov ni več mogoče operirati povsem samosvoje, ampak je treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo s področja finančnih instrumentov. Ravno pravni pomisleki ter uskladitev izdanih kriptografskih instrumentov z regulatornimi okviri so za preživetje in uspeh posameznega projekta posledično lahko odločilnega pomena. Kot kaže primer gemini dolarja, zagotovitev pravne skladnosti ni zgolj nuja, pač pa lahko celo marketinška prednost, ki poveča zaupanje v kovanec ter ga katapultira na trg, kjer se mu bo uspelo izboriti svoje mesto med večjimi, a pravno manj skladnimi in posledično bolj »problematičnimi« kovanci.

Kam naprej?

Čeprav so stabilni kriptokovanci dosegli razcvet šele v preteklem letu (ob medvedjem trgu preostalih kriptovalut), se kripto skupnost prednosti in pomena, ki ga imajo takšne cenovno stabilne valute za celoten kriptoekosistem, zaveda že zelo dolgo. O tem priča tudi blog Vitalika Buterina, ustanovitelja Ethereuma, izpred več kot petih let (The Search for a Stable Cryptocurrency, Ethereum Blog, 11. november 2014). Razvoj in iskanje popolnega stabilnega kriptokovanca se tako nadaljuje. Glede na njihove zelo različne lastnosti in funkcije, kakršne so bile predstavljene v prispevku, pa lahko pričakujemo, da zgolj eden in edini »idealni« stabilni kovanec ne bo ustvarjen, ampak bodo v novi ekonomiji našle in odigrale vsaka svojo vlogo različne vrste novih, izboljšanih stabilnih kovancev (vezanih na fiat valute, zlato, druge kriptovalute ali samouravnalne mehanizme). Pri tem bo, kot kaže, stabilne kriptokovance mogoče »odlepiti« od gibanj (in tudi tveganj) v tradicionalni ekonomiji, ne pa tudi od pravne regulacije.

–––––––––––––
*Avtor je ustanovitelj mednarodne pravne agencije »Nobile Law Solutions« ter strokovnjak za pravna in davčna vprašanja kriptovalut (kontakt: ivo@nobilelaw.solutions). Članek je namenjen izključno informiranju in ni pravni ali investicijski nasvet.

Več iz rubrike

finance

Milijonarka: Biti premožen ni tako enostavno kot si mislite

Biti izjemno premožen ne pomeni, da imaš brezskrbno življenje, kakršnega si morda predstavljate - vsaj po mnenju te milijonarke in njenega moža.

finance

Kuba v pričakovanju prvega uradnega padca valute po kubanski revoluciji

Kubanski peso naj bi letos prvič po revoluciji leta 1959 doživel uraden padec vrednosti, s tem pa ne bo več izenačen z ameriškim dolarjem.

finance

Švedska bo verjetno prva opustila gotovino

Švedska je bila po obsegu brezgotovinskih plačil že prej ena izmed vodilnih držav. Pandemija koronavirusa pa je še pospešila opustitev bankovcev in kovancev v državi.

finance

Prihaja regulacija in obdavčitev kriptovalut

Finančni ministri EU so se na neformalnem dvodnevnem zasedanju v Berlinu zavzeli za enostavno obdavčitev.

Komentarji: