Kaj storiti, če ne morem več izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti

Ali moram poravnati recimo najemnino za poslovni prostor, če zaradi višje sile tega ne zmorem?
Fotografija: Kako poravnati vse obveznosti, ko zaradi višje sile nimamo prihodkov?
Odpri galerijo
Kako poravnati vse obveznosti, ko zaradi višje sile nimamo prihodkov?

V zadnjem času se na vsakem koraku neizogibno srečujemo z novicami o epidemiji oz. pandemiji novega koronavirusa in bolezni COVID-19, ki jo ta povzroča. Statistični podatki o širjenju okužbe narekujejo številne ukrepe, ki bistveno vplivajo na vsakodnevno življenje podjetij in posameznikov.

Izredni ukrepi, ki so že bili sprejeti, kot je na primer odlok o začasni prepovedi neposredne prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, v veljavi od 15. 3. 2020, pomenijo, da marsikatero podjetje ne bo moglo izpolniti svojih pogodbenih obveznosti, zato se pojavlja vprašanje, ali gre v takšnem primeru za okoliščino, ki bi po našem pravu izpolnjevala pogoje za uveljavljanje višje sile (force majeure) kot razloga neizpolnitve pogodbe.

Po izkušnji s Kitajske, kjer je po podatkih Kitajskega sveta za spodbujanje mednarodne trgovine, država zaradi epidemije izdala že skoraj 4.811 potrdil o višji sili za pogodbe v vrednosti 373,7 milijarde kitajskih juanov (53,79 milijarde USD), lahko z veliko gotovostjo zaključimo, da je le vprašanje časa, kdaj se bo tudi naš gospodarski prostor soočil s podobnimi izzivi. To odpira nadvse aktualno pravno vprašanje, kakšna bo posledica nemožnosti izpolnjevanja številnih pogodbenih obveznosti, vključno z najemodajalci, dobavitelji in ostalimi pogodbenimi partnerji.

Predstavljajmo si primer podjetnika Tima Novaka, ki je najel gostinski prostor v Ljubljani. Njegovo poslovanje je v celoti odvisno od prometa, zdaj pa zaradi sprejetega odloka ne more več poslovati, stranke že nekaj časa skoraj več ne prihajajo, njegovo obratovanje pa bo v prihodnosti za čas trajanja izrednih razmer celo prepovedano. Podjetnik Tim zaradi prepovedi ne bo mogel plačati najemnine svojemu najemodajalcu, kar predstavlja neizpolnitev in kršitev njegovih obveznosti iz najemne pogodbe, za kar bi bil lahko celo odškodninsko odgovoren najemodajalcu. Zato ga zanima, če lahko uveljavlja kot razlog neizpolnitve višjo silo, ki je nastopila z epidemijo koronavirusa in sprejetjem ukrepov za omejevanje epidemije.

Kaj v pravu pomeni višja sila

Zato je ključno razumevanje pomena pravnega pojma višja sila (force majeure), ki onemogoča izpolnitev obveznosti ali jo bistveno otežuje. V slovenskem obligacijskem zakoniku je v tovrstnih primerih še zlasti uporaben institut spremenjenih okoliščin, ki ga ureja 112. člen, ki določa: »Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.«

Tovrstne »spremenjene« okoliščine morajo izhajati iz situacije, ki je nepredvidljiva, neodvrnljiva in zunanja, kar zahteva, da nobena od pogodbenih strank ni mogla vplivati na njen nastanek. Glede uveljavljanja višje sile oz. spremenjenih okoliščin je vredno poudariti, ta institut opredeljuje že sam zakon in za njegovo uveljavljanje o njem pogodba ne rabi ničesar določati. Zakon pa za takšno situacijo nalaga obveznost stranki, ki zaradi spremenjenih okoliščin zahteva razvezo pogodbe, da mora o tem obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila.

V zvezi z odškodninsko odgovornostjo, ki bi sicer izhajala iz kršitve pogodbenih obveznosti, velja dodatno opozoriti še na 240. člen Obligacijskega zakonika, ki določa, da je dolžnik: »prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti«.

A zakon varuje tudi upnike

Okoliščina pojava koronavirusa in ukrepi, sprejeti za omejevanje epidemije, ki v praksi pomenijo, da podjetniki ne morejo izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti, bi torej lahko pomenila izpolnitev pogojev za uveljavljanje višje sile.

Vseeno pa sam pravni postopek uveljavljanja tega razloga ni tako enostaven, saj tudi sodna praksa poudarja, da se domneva, da je vzrok za kršitev pogodbe v sferi pogodbene stranke, ki ni izpolnila svoje obveznosti, kot bi morala. Za razbremenitev odgovornosti bi tako v primeru podjetnika Tima dokazno breme praktično v celoti padlo nanj. Moral bi dokazati več elementov, in sicer da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Samo dokazovanje torej lahko predstavlja kar velik pravni izziv, saj je razumno tudi od podjetij pričakovati, da bodo imela nekaj likvidnostne rezerve za primere, ko poslovanje ne bo najboljše. Tudi sodišča zato to določilo razlagajo restriktivno, saj mora pravni sistem tudi do neke mere varovati upnike. Zato je nujno treba vsak primer presojati posebej na podlagi vseh okoliščin in brez poznavanja dejanskega stanja vsakega primera ni mogoče podati enoznačnega odgovora na to vprašanje, temveč le začrtati smernice.

***

Ta prispevek nima narave pravnega nasveta, ampak je namenjen predvsem splošni predstavitvi bistvenih informacij v zvezi z uveljavljanjem razloga neizpolnitve pogodbe v okviru okoliščin višje sile. Za presojo vsakega konkretnega primera je nujno poznavanje vseh podrobnosti, ki bi lahko vplivale na podajo mnenja.

Ivo Grlica (ivog@grlicalaw.com , www.grlicalaw.com) je odvetnik v Ljubljani in ustanovitelj pravne pisarne Grlica Law.

Več iz rubrike

Komentarji: