Huānyíng Lái Sīluòwénníyà – ali smo pripravljeni na Kitajce?

Darja Saksida Bogataj
Ali si slovenska turistična podjetja res želijo več kitajskih gostov? Foto Jure Eržen

Verjetno ste v zadnjem času obiskali Ljubljano in opazili, da je okoli vas povečano število turistov, zlasti iz azijskih držav. Kako tudi ne, saj je po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) od januarja do julija 2019 Slovenijo obiskalo 55.589 kitajskih turistov, celo za 31,64 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2018.

Lahko rečemo, da se Kitajci držijo Konfucijevega reka: »Bolje prepotovati 10.000 kilometrov kot prebrati 10.000 knjig.«

Če gledamo svetovne trende, lahko sklepamo, da se bo delež kitajskih turistov še povečal, pomembno pa se je tudi zavedati, da so Kitajci zelo dobri potrošniki, saj je v letu 2018 po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) njihova mednarodna poraba znašala kar 258 milijard dolarjev.


Polovica podjetij ni naklonjena temu, da bi trženje storitev usmerila na kitajski trg. Tista, ki so za to zainteresirana, pa bi to storila prek državnih inštitucij ali s pomočjo kitajskega agenta.

Mag. Miha Bratec, asistent na fakulteti Turistica UP in doktorski kandidat na Ekonomski fakulteti UL, poudarja, da se nagovarjanja kitajskih turistov v Sloveniji lotevamo dokaj »ad hoc«. Od velikih in nerealnih obljub o čarterskih linijah na Kitajsko pred desetlet­jem do še vedno pavšalnega in podcenjujočega enačenja kitajskih turistov z nekultiviranimi, nizkocenovnimi avtobusnimi obiskovalci. Res je, da je njihova kultura drugačna, vendar se ji razvite turistične destinacije že deloma prilagajajo, kar je po­sledica dejstva, da gre pri novih generacijah Kitajcev za tehnološko izrazito napredne in tudi zahtevne turiste, ki ekonomsko ne zaostajajo za zahodnimi.

image
Foto Shutterstock


Pojavlja pa se vprašanje, ali se Slovenija zaveda potenciala, ki ga prinaša povečanje število kitajskih turistov. Prav tako se velja vprašati, ali si želimo število kitajskih turistov sploh povečati in kaj smo za to pripravljeni storiti. To vprašanje sem si zastavila tudi, ko sem v letu 2018 med pripravami na turistična izobraževanja Konfucijevega inštituta opravila raziskavo med turističnimi podjetji. Namen raziskave je bil pripraviti predlog izobraževanja, ki bi zadostilo potrebam turističnega sektorja, povezanega s kitajskimi turisti. Vprašanja so tako zajemala področja statistike vseh gostov, prilagoditve storitve kitajskim gostom in trženja za pridobitev kitajskih gostov. V raziskavi je sodelovalo 59 turističnih podjetij, kar pomeni 12-odstotni vzorec celotne populacije, ki smo jo preučevali (vprašalnik smo namreč poslali 492 podjetjem in društvom v turističnem sektorju). Vprašalnik je bil razposlan tudi prek baze Slovenske turistične organizacije in še posebej tistim hotelom, za katere smo vedeli, da so že gostili kitajske goste.

V vzorcu je bilo tako 90 odstotkov podjetij, katerih dejavnost po klasifikaciji SKD spada med gostinstvo, turizem in nastanitve, od tega je pri 71 odstotkih poddejavnost prodaja in organizacija turističnih aranžmajev, 14 odstotkov pa predstavlja dejavnost hotelov. Večina zajetih podjetij izhaja iz osrednjeslovenske statistične regije. Ker je vzorec v raziskavi premajhen, da bi bil statistično reprezentativen, smo vprašanje o izkušnjah hotelirjev s kitajskimi turisti zastavili tudi na izobraževanju, ki ga je Konfucijev inštitut pripravil za predstavnike hotelske industrije v maju 2018.


Značilnosti gostov, ki jih gostijo turistična podjetja

Slovenska turistična podjetja v glavnem gostijo individualne goste in organizirane skupine seniorjev. Ti poleg Slovenije prihajajo z bližnjih trgov, v glavnem iz Italije, Nemčije in Avstrije. Nekatera podjetja že zaznavajo trend povečanja prihodov kitajskih turistov in turistov iz drugih azijskih držav, vendar večina vprašanih še nima izkušenj s kitajskimi gosti.

Nekatera podjetja že zaznavajo trend povečanja prihodov kitajskih turistov in turistov iz drugih azijskih držav, vendar večina vprašanih še nima izkušenj s kitajskimi Gosti.

Raziskava je pokazala, da čeprav se število kitajskih turistov povečuje, je za podjetja sicer pomembno, da povečajo število kitajskih gostov, vendar le, če to ne bi zahtevalo prevelike spremembe njihovega poslovanja. V času opravljanja raziskave so v glavnem investirala v prevod promocijskega gradiva v kitajski jezik, nekatera pa so ponujala tudi vodenje v kitajskem jeziku.
Kitajski turisti večinoma izberejo Slovenijo le kot del večje ture, kar kaže tudi podatek, da je povprečno število prenočitev kitajskega gosta od januarja do julija 2018 1,56 dneva (vir STO).

 

Zakaj ne ostanejo dlje? To lahko pripišemo vsaj dvema dejavnikoma:

1. Slovenija ima dobro infrastrukturo, ki omogoča, da si turist v kratkem času ogleda hribe in uživa na počitnicah na morju.
2. Kitajski turisti si v večini ne sestavljajo programa sami, tako da ne morejo vplivati na to, da bi se zadržali v Sloveniji dlje časa, čeprav bi si morda želeli.



Kljub krajšemu bivanju si Slovenijo, kot je znano, zapomnijo kot čisto državo z veliko zelenih površin in gostoljubnimi prebivalci. Zavedati pa se je treba, da zaradi oddaljenosti od doma in pripravljenosti na večjo porabo s seboj vzamejo zgolj tisto, za kar predvidevajo, da v hotelu ne bo mogoče dobiti. Poznavalci kitajskega trga poudarjajo, da so prav prilagoditve hotela ključnega pomena, saj so lahko manjše spremembe (na primer dostop do vroče pitne vode oziroma dodajanje grelnikov vode v sobah, ponujanje kitajskega zajtrka kot del storitve ter zemljevidi in vodniki v kitajskem jeziku) zelo učinkovite in na dolgi rok znatno pripomorejo k povečanju števila kitajskih gostov.

Podjetja tudi navajajo, da so kitajski gostje nekje v srednjem rangu glede zahtevnosti in urejenosti, kakor pa smo že omenili, nekoliko več porabijo kot drugi obiskovalci. Bolj jih zanima način življenja Slovencev kot njihova zgodovina, od organizatorja potovanja oziroma hotela pa pričakujejo hitre in korektne informacije. Na tem mestu ne smemo mimo uporabe mobilnih aplikacij. Kitajci namreč za večino vsakdanjih stvari, naj bo to naročilo hrane, popravilo hladilnika ali plačevanje kave, uporabljajo mobilne aplikacije. Gotovina je na Kitajskem postala redkost, saj tam med drugim že obstajajo restavracije, kjer je mogoče plačevati le z mobilno aplikacijo (npr. WeChat ali Alipay). Na ta trend se je Slovenija dobro odzvala, saj je od aprila 2019 na nekaterih lokacijah že mogoče plačevati s kitajsko aplikacijo Alipay. S tem smo korak bliže prilagoditvi na prihod kitajskega turista.

image
 REUTERS


Promocija na kitajskem trgu da ali ne?

Zanimivo je, da polovica podjetij ni naklonjena temu, da bi trženje storitev usmerila na kitajski trg. Tisti, ki so za to zainteresirani, pa bi to storili prek državnih inštitucij ali s pomočjo kitajskega agenta.

Pri izbiri promocijskega kanala so vprašani nekoliko bolj naklonjeni uporabi zahodnih družbenih omrežij in aplikacij. Žal promocija prek zahodnih družbenih medijev ni ravno smiselna, saj je večina teh na Kitajskem prepovedana in so v uporabi samo kitajska omrežja, kot so WeChat, Douyin, Weibo in podobna.

image
graf


Ali smo pripravljeni?

Pri nekaterih odgovorih podjetij je čutiti pomanjkanje znanja o kitajskem trgu, kljub temu pa jih več kot polovica ne prepozna dodane vrednosti v plačljivih izobraževanjih na temo, kako obravnavati kitajskega turista, in niso pri­pravljena vlagati v plačljive tečaje kitajskega jezika, prilagojene za turistični sektor. Bolj kot izobraževanj si želijo podpore pri prodaji njihovih storitev na kitajskem trgu in povezovanju s kitajskimi agenti.

Ko se vprašamo, ali si slovenska turistična podjetja res želijo več kitajskih gostov, si ne moremo nedvoumno odgovoriti. Verjetno prvi razlog tiči v tem, da imajo podjetja opraviti predvsem z velikimi skupinami, ki jih pripeljejo potovalne agencije (večinoma tuje) in je seveda prihodek od kitajskih turistov razmeroma majhen. Če pa gledamo svetovne trende, potovalnim skupinah navadno sledijo individualni gostje, ki imajo tudi večji proračun, torej lahko sklepamo, da ta val k nam šele prihaja. Drugi razlog, si upam trditi, pa je zagotovo to, da ima Slovenija stalno rast tujih turistov, ki prihajajo z bližnjih trgov, kot so Italija, Nemčija, Avstrija, in verjet­no turistična podjetja trenutno ne čutijo potrebe po dodatnem vlaganju v prilagajanje bolj oddaljenim trgom, kot je kitajski.
Na tem mestu lahko sklenem z mislijo avstrijskega dramatika Arthurja Schnitzlerja: biti pri­pravljen je veliko, znati čakati je še več, toda izkoristiti pravi trenutek je vse.



PREBERITE ŠE:
Promocija na kitajskem trgu - da ali ne?​
Kitajski naval na Slovenijo, a le za en dan


Darja Saksida Bogataj
Konfucijev inštitut, Ekonomska fakulteti 


*dobrodošli v Slovenijo
Več iz rubrike