Obdavčevanje kriptovalut je ločeno od obdavčevanja fizičnih valut, a vendar kriptovalute v realnem gospodarstvu niso izvzete iz računovodskih standardov. V Sloveniji se v trenutni (zmerni) ureditvi dobičke iz kriptovalut resda ne obdavčuje, se pa na podlagi dohodninske lestvice obdavči dobiček kriptovalut, če je ta nastal v sklopu dejavnosti, poudarja pravnik Domen Romih.

Romih je bil eden od treh govorcev panela na spletnem dogodku Davčni in računovodski vidiki kriptovalut, ki je v organizaciji Blockchain Think Thank Slovenija (BTT) potekal včeraj popoldan.
 

Sklop dogodkov

Predsednica BTT Anja Blaj je že v uvodu naznanila, da je včerajšnji dogodek del serije dogodkov, ki jih bo društvo organiziralo v naslednjih mesecih. Tokrat je šlo za pregled aktualnih trendov na področju računovodskih opredelitev kriptovalut v Sloveniji in delno tudi v tujini.


Podoben dogodek je društvo organiziralo že leta 2015, zelo koristno pa je še enkrat pregledati aktualne smernice na področju obdavčevanja kriptovalut, pravi Blajeva. Ta je izpostavila velik odziv javnosti na dogodek - zanimanje je pred izvedbo namreč izrazilo več kot 1700 ljudi - kar je v prvi vrsti pripisala veliki rasti vrednosti kriptovalut v zadnjem obdobju.

Računovodstvo za kriptovalute

Udeleženci so dogodek spremljali v dveh delih. Najprej so bile predstavljene računovodske opredelitve kriptovalut in pravniški pregled trenutne ureditve, temu pa je sledila obsežna sekcija vprašanj in odgovorov.

Del računovodstva je predstavila Silva Koritnik Rakela iz podjetja Abc računovodstvo, ki je temo pokrila že leta 2015. V grobem se je dotaknila računovodskih standardov in obdavčitev (na primer kdo sploh opredeli obdavčitve), gospodarske kategorije bilanc in kam v bilancah umestiti kriptovalute, hkrati pa je komentirala še trenutna pojasnila države glede kriptovalut.

Koritnik Rakela je predstavila osnovno zasnovo bilanc podjetij in računovodske standarde, ki slednje opredeljujejo. Skozi praktične primere je med drugim v bilance umestila kriptovalute. »Standardi so pravila, ki določajo pripoznavanje in odpravo pripoznavanja gospodarskih kategorij, začetno merjenje, kasnejše merjenje in razkritja. Sicer pa so računovodski standardi relevantni takrat, ko vodimo neke dejavnosti, za fizične osebe je slika drugačna,« pravi Koritnik Rakela.
 

Prosti čas ali dejavnost

Kako pri kriptovalutah postopati glede računovodstva pa je odvisno tudi od namena poslovanja, izpostavlja Koritnik Rakela: »Je namen poslovanja s kriptovalutami naložba, trgovanje ali plačevanje? Od tega je odvisno, kako se lotiti računovodstva«.

Pomembno je torej razlikovanje med dejavnostjo in prostim časom, ki ga posameznik nameni kriptovalutam; od tega je namreč odvisno, kako bo dobiček obravnavala Finančna uprava (FURS). Slednjega sta se dotaknila tudi pravnika in poznavalca področja kriptovalut Veronika Knavs in Domen Romih, ki sta posebej pozorno pregledala davčni vidik v Sloveniji.

»Davčni zakoni naj bi bili v osnovi napisani tako, da bi pokrili vsa področja, vendar pa so kriptovalute takšna novost, da je treba vse skupaj graditi na novo,« pravi Knavseva, ki obenem opozarja, da je zaradi velike mase novosti vselej potrebno biti aktualen in slediti spremembam.

Kljub novostim in hitrim spremembam pa osnovna načela ostajajo enaka, tako najbolj osnovno vprašanje ostaja ali nekaj opravljaš kot fizična oseba doma ali pa deluješ v okviru dejanske dejavnosti. »Ko oseba enkrat preseže prag za odprtje dejavnosti, mora namreč postati s.p., d.o.o., d.d., ali kaj drugega. V vseh teh primerih pridejo na vrsto usmeritve, kako dejavnost računovodsko vodit, kdaj in kako sredstva prepoznati in jih upoštevati,« razlaga Knavseva.
 

Merila

Pri razločitvi fizične osebe od dejavnosti je pomembno dodati, da je od tega odvisno tudi obdavčevanje dobička - zmeren dobiček, ki ga s kriptovalutami ustvari fizična oseba, v Sloveniji za zdaj ni obdavčen.



Valentina Knavs za boljše razumevanje ali je oseba že znotraj okvirjev dejavnosti navaja šest meril. Pri tem dodaja, da zgolj izpolnjevanje enega od meril ni dovolj, da aktivnosti fizične osebe preidejo v dejavnosti; opravljati jih mora več, namen pri tem pa je po navadi ustvarjanje dolgoročnega dobička.

Šest meril, ko se šteje, da oseba opravlja dejavnost in jo mora tudi registrirati:
1. večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta (štejemo naročila);
2. število trgovanih dni v obdobju enega leta;
3. večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta;
4. večja povprečna vrednost portfelja kriptovalut v letu;

Navedena štiri merila dajo osnovni občutek in orientacijo, kako naprej, vseeno pa je poudarek še na dveh:
5. vlaganja ali uporaba namenske opreme in drugih sredstev za opravljanje dejavnosti, informacij, znanj ter tehnologij;
6. obstoj organizacijske strukture in delitve dela med več oseb z namenom doseganja skupnega cilja.

Po šestih merilih je razvidno, če zavezanci namenjajo večja sredstva za opremo, s katero na primer rudarijo; ko enkrat pride do tovrstnih aktivnosti, se nakazuje na opravljanje neke dejavnosti, pravi Knavseva.
 

Družba v tujini

Knavseva je obenem še poudarila pogosto zmotno prepričanje, da če je neka družba registrirana v tujini in tam izpolnjuje vse davčne zahteve, potemtakem v Sloveniji nima davčnih posledic. Slednje ne drži za primer, ko ima družba davčno rezidentstvo v Sloveniji.

»V osnovi davčno rezidentstvo pomeni, da ima družba v Sloveniji statutarni sedež ali pa ima tukaj poslovodstvo, kjer sprejema vse pomembne odločitve. V tem primeru se lahko obdavčijo vsi prihodki, tudi tisti, ki prihajajo iz tujine. Lahko pa ima pravna oseba v Sloveniji poslovno enoto; kar pomeni, da se obdavčijo dohodki davčnega zavezanca, ki pa se lahko pripišejo poslovni enoti v Sloveniji. To pri nas sicer ni opazno,« opiše trenutne razmere Knavseva.


Nekoliko izzivalno stališče pa je zavzel Domen Romih, ki pravi, da pojasnila Finančne uprave niso v nobenem primeru zavezujoče. Izdana so bila namreč zato, da širši javnosti vsaj do neke mere pomagajo pri razumevanju trenutnih ureditev.

Romih je hkrati poudaril, da se kljub trenutno nezavezujočim objavam finančne uprave, vse skupaj spremeni, ko želimo kriptovalute spremeniti v fizične. »Ko kriptovalute vstopijo v realno gospodarstvo, lahko FURS povpraša za izvor dobička. Država se pojavi takrat, ko se pojavi dobiček. Tako velja za primere, ko si želimo kupiti nepremičnino ali avto s fizičnim denarjem,« pravi Romih, ki dodaja, da FURS običajno začne z nadzorom pri zneskih 50 000 evrov in več.
 

Vprašanja

Dogodek je zaokrožila še sekcija vprašanj za paneliste, ki so bila zaradi velikega zanimanja tako številčna, da jih je večina na žalost ostala neodgovorjena. Udeležence je zanimalo, kako se davčna uprava odziva na dolgoročno hranjenje kriptovalut, kaj sledi, če trgujemo preko decentralizirane kripto borze (DEX) ipd.

Kljub neodgovorjenim vprašanjem pa v društvu BTT pozivajo za tovrstno proaktivnost udeležencev in vabijo k članstvu ter nadaljnjim dogodkom.