Furs: Tako se po novem izračuna kriptodavek

Ministrstvo za finance je predlog Zakona o davku od virtualnih valut od konca oktobra malce spremenilo, lahko bi celo rekli – izboljšalo. Na družbenih omrežjih je moč zaslediti mešane odzive; nekaterim se zdi nov predlog dober, oziroma vsaj sprejemljiv, spet drugi pa menijo, da kriptovalute, kot nobene valute, ne bi smele biti obdavčene.

Strokovno mnenje in malce bolj poglobljeno razlago predloga zakona nam je podal Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije. Društvo skupaj z drugimi deležniki slovenske kripto scene, denimo Blockchain Think Tankom Slovenije, s predlogi popravkov aktivno sodeluje pri oblikovanju zakona. V nadaljevanju si bomo pogledali tudi praktičen primer, koliko davka bi, glede na novi predlog zakona, morali plačati od unovčitve kriptovalut.

Kaj je sploh virtualna valuta?

V predlogu zakona, ki je bil 4. februarja objavljen na spletnem portalu eUprava, je navedeno, da bi se za virtualno valuto štela digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ. Virtualna valuta prav tako ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.

Med virtualne valute spadajo vse kriptovalute, denimo bitcoin in ether, ne pa tudi digitalne valute centralnih bank (CBDC), o katerih je vedno več govora. Evropska centralna banka (ECB) je sicer prejšnje leto napovedala začetek raziskave digitalnega evra, ki naj bi služil kot klasični evro v digitalnem svetu in med drugim poenostavil finančne transakcije.

Zakon bi se uporabljal za fizične osebe, ki so davčni rezidenti Slovenije, ne pa za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi take osebe, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA). Pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualno valuto v svojem imenu in za svoj račun, se ne bi štelo, da opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij.

Tega člena v prvem predlogu zakona ni bilo in Čepon pojasnjuje, da je bistvenega pomena: »Posameznik ne potrebuje beležiti vsake trgovalne akcije ter vseh nakupov in prodaj. Brez tega člena bi posameznik hitro zapadel pod opravljanje dejavnosti, tukaj pa je lepo napisano, da če opravlja trgovanje za svoj račun, se to ne more oziroma ne zgodi.«

Kakšne spremembe prinaša nov predlog?

Meja splošne oprostitve plačila davka na unovčenje virtualnih valut se je v novem predlogu sicer znižala iz 15.000 (navedenih v prejšnjem predlogu) na 10.000 evrov v posamičnem koledarskem letu. Za unovčenje se šteje tako menjava virtualne valute v fiat valuto (evro, dolar, itn.) kot nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.

​

Ministrstvo za finance v novem predlogu prav tako predlaga 10-odstotno obdavčitev od skupne vrednosti unovčenih virtualnih valut, vendar s 50-odstotnim upoštevanjem normiranih stroškov. Efektivno bi to pomenilo petodstotno obdavčitev od skupne vrednosti, odštete za omenjeno oprostitev v višini 10.000 evrov.

Poglejmo si primer, kako bi uveljavitev predloga zakona izgledala v praksi, če bi si posameznik na svoj bančni račun želel nakazati denimo 50.000 evrov, ki jih je zaslužil s prodajo kriptovalut.

Od omenjenih 50.000 evrov bi se najprej odštela splošna oprostitev davka v višini 10.000 evrov. Ostane nam davčna osnova v višini 40.000 evrov, ki se zmanjša za normirane stroške v višini 50 odstotkov, torej nam ostane 20.000 evrov. In šele ta znesek se nato obdavči po 10-odstotni stopnji. Posameznik v našem primeru bi tako od unovčitve 50.000 evrov plačal 2000 evrov davka, torej efektivno pet odstotkov od skupne vrednosti, olajšane za 10.000 evrov.

V prejšnjem predlogu zakona je bila tudi alternativna možnost in sicer plačilo davka od ustvarjenega dobička, ki bi ga predstavljala razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. V tem primeru bi davčna stopnja znašala 25 odstotkov, ne bi pa veljala splošna oprostitev, vendar te alternative v novem predlogu ni.

Kaj se še 'skriva' v predlogu zakona?

V primeru, da bi zavezanec za davek pri unovčenju virtualne valute v koledarskem letu ustvaril izgubo, bi moral to izgubo, ki bi jo prikazal v davčnem obračunu, davčnemu organu dokazati, navaja STA. Zavezanec za davek bi moral davek izračunati sam in obračun vsako leto do konca februarja predložiti prek eDavkov.

Če obračuna ne bi predložil, bi mu grozilo od 250 do 400 evrov globe, če bi navajal nepravilne ali nepopolne podatke, pa od 400 do 5000 evrov globe. Zavezanec za davek bi moral dokumentacijo o unovčenju virtualnih valut oziroma dokazila o izvedenih transakcijah hraniti 10 let od unovčitve.

Čepon sicer meni, da je člen glede hranjenja dokumentacije napisan malce »dvomljivo«. »Lahko bi se bolje definiralo, kaj spada pod to dokumentacijo; pologi, dvigi iz menjalnic ali tudi vsa trgovanja? Kaj spada pod dokumentacijo pri plačilih s kriptovalutami; vsi računi izpred desetih let?«

Na ministrstvu za finance sicer ocenjujejo, da bodo prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali od 100.000 do 500.000 evrov letno. Ministrstvo komentarje na predlog zakona sprejema do 21. februarja.

Predlog je dober in boljši kot prvi

Predsednika Bitcoin društva smo še vprašali, kakšni so odzivi na predlog zakona na družbenih omrežjih, kjer je društvo zelo aktivno, in za koga je ta zakon dober oziroma za koga morda ne.

»Moje osebno mnenje je, da je predlog dober ter veliko boljši kot je bil prvotni. Tako višina obdavčitve, kot tudi dodatne obrazložitve so ga konkretno popravile. Podobno mnenje se je ustvarilo tudi na družbenih omrežjih in skupinah v katere se združujejo člani Bitcoin društva. Če je prvotnemu predlogu večina nasprotovala, se je zdaj stvar mogoče obrnila malce bolj v prid novemu predlogu.«

Čepon je pojasnil, da seveda obstajajo tudi nasprotniki kakršnekoli obdavčitve in dodal: »Glede na to, da obstajajo finančni instrumenti, ki še dandanes niso obdavčeni, denimo Forex, investicijsko zlato, itn., jih po eni strani tudi razumemo. Po drugi strani pa je situacija taka, da če država postavi davke na določeno stvar, to pomeni, da je ta instrument sprejela in se bodo stvari v prihodnosti še hitreje razvijale.«

»Sam pa ne podpiram obdavčitve pri vnovčenju za nakup blaga in storitev. Ob vsakem nakupu se v državno blagajno steče kar nekaj davkov in ne vidim potrebe po dodatnem obdavčenju. Bo pa ta obdavčitev sigurno zavirala razvoj plačil z kriptovalutami, saj nihče ne bo želel plačevati nekaj s petodstotnim pribitkom samo zato, ker bo uporabil 'napačni' plačilni instrument. Se pa strinjam da je meja oprostitve do 10.000 evrov nekako zmanjšala to težavo.«

»Prav tako bi bilo po mojem skromnem mnenju potrebno premisliti člen kjer govorimo o oprostitvi v primeru izgube,« je dejal Čepon in pojasnil, da bi bilo tukaj bolj smiselno uporabiti oprostitev v primeru da ni dobička. »Za konec pa naj povem, da sem vesel, da so se stvari začele odvijati in se je tudi na državni ravni začelo nekaj premikati. Upam pa, da ne bo ostalo samo pri tem in da se bodo stvari začele premikati tudi na drugih področjih ter da se bo v Sloveniji ustvarilo prijazno in spodbudno okolje, tako za podjetja ki se ukvarjajo z kriptovlautami in tehnologijo blockchain, kot tudi za posameznike, ki trgujejo in verjamemo v samo tehnologijo prihodnosti.«