Evropski projekt Chaise: Strokovnjak za blockchain naj bo!

Mnogi menijo, da bo blockchain tehnologija pomembno vplivala na poslovne, proizvodne, logistične in druge procese. Nekatere praktične primere uporabe lahko vidimo že zdaj, kot sta nam to pojasnila profesorja Andrej Kos in Matevž Pustišek iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko (LTFE). V poučni uri in pol je bila prva pomembna lekcija, da blockchain tehnologija niso samo kriptovalute. 

Profesorja sta nam pojasnila kaj je blockchain tehnologija ter kje je lahko uporabna in v katerih procesih ni smiselna. Predstavila sta nam tudi nekaj praktičnih primerov uporabe blockchaina. V sodelovanju z Natašo Živić, profesorico na nemški Univerzi v Siegenu, sta sicer veliko povedanega in še več zapisala tudi v knjigi 'Blockchain: Technology and applications for Industry 4.0, Smart Energy, and Smart Cities'. V nadaljevanju članka si bomo pogledali tudi, kaj vse lahko potencialen bralec izve v 'malem učbeniku' profesorskega tria.  

Kos in Pustišek sta pojasnila, da je sicer potreba po znanju o blockchain tehnologiji v Evropi vedno večja, nekega sistemskega pristopa k izobraževanju o tem pa še ni. To težavo pa rešuje evropski izobraževalni projekt Chaise, pri katerem aktivno sodeluje tudi LTFE. V okviru projekta Chaise se bo pojavil tudi prvi uradni poklicni profil na tem področju: »Specialist za blockchain«, prijave na izobraževanje pa se bodo predvidoma odprle leta 2023, sta nam pojasnila profesorja.

Knjigo bodo morda prevedli v kitajščino

Profesorja Pustišek in Kos sta nam pojasnila, kaj vse lahko kot potencialni bralci knjige, izvemo v malem učbeniku 'Blockchain: Technology and applications for Industry 4.0, Smart Energy, and Smart Cities'. V nadaljevanju članka sta nekatere teme tudi malce globlje pojasnila.

V prvem poglavju knjige dobimo pregled blockchain in podobnih tehnologij ter ozadje njihovega delovanja. V drugem poglavju izvemo kaj so decentralizirane aplikacije, ki jih gradimo na blockchain tehnologiji, kako jih naredimo in s kakšnimi problemi se lahko soočimo. V tretjem poglavju se avtorji knjige dotaknejo specifično decentraliziranih aplikacij za internet stvari (IoT), kjer se pojavijo določeni novi izzivi. V zadnjem, četrtem poglavju, pa so predstavljeni izbrani primeri uporabe teh tehnologij v avtomobilski industriji, na področju energetike in na področju pametne mobilnosti v pametnih mestih.

V knjigi je prav tako opisan praktičen primer decentralizirane aplikacije za IoT, ki so jo na blockchain omrežju Ethereum razvili strokovnjaki z LTFE. Konkretno gre za napravo, ki so jo poimenovali Swether in je merilnik porabljene električne energije ter stikalo. Swether za delovanje ne potrebuje posrednikov, napravo pa lahko upravljamo s pomočjo decentralizirane aplikacije. Možnosti potencialne uporabe so med drugim pri pametnih polnilnicah električnih vozil, pametnih energetskih omrežjih in merjenju porabe, seveda pa je koncept možno še razširiti na druge primere, kot je računalništvo s podporo blockchaina na robu omrežja, kar trenutno razvijajo.

Knjiga je zaenkrat zgolj v angleščini na voljo na spletni strani založnika De Gruyter, sicer pa avtorji razmišljajo tudi o prevodu v kitajščino. »Razlog za to je, ker tradicionalno zelo dobro sodelujemo s kitajsko univerzo Beijing Normal University, poleg tega smo jim pomagali pri vzpostavitvi enega prvih njihovih projektov na področju blockchain tehnologije. Kitajski kolegi so zadevo dobro in hitro sprejeli ter se tudi sami podali v to smer,« je pojasnil Pustišek in dodal: »Ko Kitajci enkrat posvojijo novo raziskovalno področje, držijo tempo in ne popuščajo.«

Blockchain je lahko zelo koristen, lahko pa tudi zavira proces

»Ključna lastnost blockchain tehnologije je zaupanje, saj ne potrebujemo več centraliziranih entitet, ki jim moramo zaupati. Zaradi tega primere uporabe te tehnologije iščemo predvsem v procesih kjer je potrebno, da si deležniki za medsebojno sodelovanje zaupajo, čeprav si morda v osnovi ne,« je dejal Pustišek. Pojasnil je, da blockchain to omogoča, saj predstavlja tehnologijo, ki ji lahko vsi deležniki določenega procesa zaupajo in jim svojih podatkov ni potrebno deliti še z nekim zunanjim posrednikom.

Med drugim je blockchain tehnologija zelo uporabna v logistiki. Prevoz kontejnerjev denimo vključuje različne deležnike, od ladjarjev do prevoznikov in vsi so zadolženi za isto stvar; nepoškodovano prepeljati tovor od točke A do točke B. »Kaj pa se zgodi, če denimo na cilj prispe kontejner gnilih banan? Verjetno se ne bo nobeden od vpletenih deležnikov javil, da se je to zgodilo prav zaradi njega. Tukaj se za uporabno izkaže blockchain tehnologija,« meni Pustišek in dodaja: »saj podatkov o procesu ali poti tovora, nihče ne more spreminjati za nazaj in so transparentno dostopni vsem deležnikom.«

Profesorja sta opozorila, da blockchain tehnologija vendarle ne sodi prav v vsak proces. Namreč, če jo želimo uporabiti v nekem procesu znotraj podjetja, kjer si deležniki tako ali tako zaupajo in mora obstajati neka centralna entiteta, je ne potrebujemo. Za opravljanje velikega števila podatkovnih transakcij na sekundo imamo tudi druge, bolj učinkovite rešitve. Blockchain bi v takšnem procesu deloval bolj kot zavora.

Kaj so to pametne pogodbe?

Z vidika poslovnega procesa pa lahko blockchain pohitri proces s pomočjo t. i. pametnih pogodb (ang. smart contracts). Z njimi se lahko procesi samodejno in zaupanja vredno izvršujejo.

LTFE je v začetku leta 2021 zaključil pilotni projekt z nemškim podjetjem, kjer so se ukvarjali s servitizacijo robotov v industriji. »Naprave, v našem primeru kar 3D tiskalnike, smo vzpostavili kot samostojno ekonomsko entiteto,« pojasnjuje Pustišek. To pomeni, da lahko tiskalniki, poleg tega, da opravljajo svoj posel tiskanja določenih izdelkov, kupujejo in prodajajo ta posel drugim tiskalnikom.

»Če nek tiskalnik ugotovi, da mu je zmanjkalo filamenta in ne bo mogel opraviti svojega posla, lahko ta posel preda drugemu tiskalniku, ki je na voljo in ima dovolj surovin. To stori popolnoma samodejno s pomočjo pametnih pogodb in blockchain omrežja, brez vpletanja človeka. S tem pospešimo poslovni proces,« je dejal Pustišek. Profesorja sta poudarila, da so sicer v njihovem primeru uporabili 3D tiskalnike, vendar se lahko takšen dokazan koncept uporabi tudi pri raznih robotih, CNC strojih in podobno.

Chaise – izobraževanje o blockchain tehnologiji

Chaise je evropski projekt, ki se je začel leta 2020. V njem sodeluje 23 projektnih partnerjev iz 15 evropskih držav, med njimi tudi Univerza v Ljubljani. »Naše glavno poslanstvo je razviti strateški pristop k razvoju spretnosti na področju blockchain tehnologij v Evropi. Cilj je učinkovito zapolniti vrzel znanj in usposobljenosti in se celovito odzvati na trenutne in prihodnje potrebe po spretnostih evropske delovne sile na področju blockchain tehnologije,« je zapisano na spletni strani projekta Chaise.

»Kmalu smo ugotovili, da je potreba po znanju o blockchain tehnologiji velika, sistemskega pristopa k izobraževanju o tem pa ni,« je pojasnil Kos. Pustišek je dodal, da bodo v okviru projekta Chaise v začetku tega leta opredelili cilje izobraževalnega programa in njegovo strukturo. Izobraževanje, ki bo modularno, naj bi obsegalo približno 1200  ur aktivnosti za učečega. Na izobraževanje se bo lahko prijavil kdorkoli, okvirno pa naj bi se prijave odprle v letu 2023.

V okviru evropskega izobraževalnega projekta Chaise se bo pojavil tudi prvi poklicni profil na tem področju: »Specialist za blokovne verige«. Sicer pa že obstajajo nekaj dnevni izobraževalni programi o blockchain tehnologiji v okviru ICT Academy, ki jih izvaja LTFE. Ta usposabljanja so namenjena predvsem strokovnjakom iz podjetij.

Eden izmed večjih nedavnih uspehov LTFE

»Lansko leto smo se prijavili na razpis za nove programske skupine pri ARRS [Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]. Programska skupina omogoča financiranje raziskav na določenem področju. Mi smo predlagali program: Decentralizirane rešitve za digitalizacijo industrije ter pametnih mest in skupnosti ter bili s prijavo uspešni,« je pojasnil Kos in dodal: »Zelo smo ponosni, da smo dobili to novo programsko skupino, ki omogoča bodoče raziskave na tem aktualnem področju.«

V sklopu nove skupine bodo sodelovale ustanove: UL FE (Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani), UL FS (Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani) in UM FF (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru), kjer bodo sodelovali tudi psihologi na področju uporabniške izkušnje ter etičnih vidikov rabe IKT. Strokovnjaki in raziskovalci omenjenih ustanov bodo obravnavali tri vidike – tehnologijo, primere uporabe ter uporabniške vidike tehnologije blockchain. Programsko financiranje nove skupine bo trajalo šest let in sicer od začetka leta 2022 do konca leta 2027.