Inflacija v EU dosegla nov rekord, ZDA beleži rast zaposlovanja

Na naslednjem srečanju Sveta Evropske centralne banke (ECB), 9. junija, na Nizozemskem, naj bi uradniki ECB predvidoma končali nakupe sredstev in pripravili teren za dvig obrestnih mer prihodnji mesec. Oblikovalci politik ECB so se sicer nedavno že prerekali o obsegu prihodnjih dvigov obrestnih mer.

Ameriško gospodarstvo medtem kaže znake stabilnosti, saj je maja zabeležilo še en mesec solidne rasti delovnih mest, čeprav se delodajalci spopadajo z zgodovinsko omejenim trgom dela in prizadevanji oblikovalcev politik za zmanjšanje povpraševanja. Ameriška centralna banka (Fed) še naprej zvišuje obrestne mere.

ECB, rekordna inflacija in dvig obrestnih mer

Oblikovalci politik ECB so se že v torek, 31.maja, 'prerekali' glede obsega prihodnjih zvišanj obrestnih mer. Zadnji podatki so namreč pokazali, da se je inflacija v evroobmočju maja ponovno zvišala na novo rekordno raven. V zadnjem letu so se cene v Evropi sicer močno zvišale, pri čemer je ECB sprva krivdo za to pripisala še vedno prisotnim težavam v dobavni verigi po pandemiji covida-19, nato pa še vojni v Ukrajini, zaradi katere so se zvišali stroški energije in nekaterih živil.

Inflacija v 19 državah, ki si delijo evro, se je v maju zvišala na 8,1 odstotka, pri čemer so se cenovni pritiski še naprej širili, kar kaže na to, da na dvig končne številke ne vplivajo le energenti, navaja Reuters. ECB je sicer julija in septembra predvidela postopno zviševanje obrestnih mer, vendar po torkovih podatkih trgi in vsaj eden od določevalcev obrestnih mer v ECB dvomijo, da bodo zvišanja po 0,25 odstotka zadostovala za ukrotitev hitre rasti cen.

»Podatki po mojem mnenju utrjujejo potrebo po prvem koraku pri zvišanju obrestnih mer,« je za Reuters dejal Peter Kazimir, guverner slovaške centralne banke in dodal, da je odprt za pogovor o dvakratnem 0,5 odstotnem zvišanju. Vodje avstrijske, nizozemske in latvijske centralne banke so pred kratkim dejali, da bi moralo biti zvišanje obrestne mere za 50 bazičnih točk na mizi, ko se bodo oni in drugi oblikovalci politik ECB sestali julija.

Guvernerja centralnih bank Italije in Španije, dveh najbolj zadolženih držav v evrskem območju, pa sta v torek ubrala bolj previden ton. »Glede na negotovost gospodarskih obetov bo treba obrestne mere dvigovati postopoma,« je dejal guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco.

Trdovratni inflaciji ni videti konca

»Problem inflacije v euroobmočju se še poglablja,« je dejal ekonomist nemške banke Commerzbank Christoph Weil in pojasnil: »Današnji podatki o cenah ponovno povečujejo pritisk na ECB, naj preneha izvajati svojo izjemno ohlapno denarno politiko.« Toda čeprav je skupna inflacija štirikrat višja od 2-odstotnega cilja ECB, oblikovalce politik morda bolj skrbi hitra rast osnovnih cen, ki kaže, da se je to, kar je nekoč veljalo za prehoden skok, zdaj utrdilo.

Težava je v tem, da se inflacija, ko se visoke cene energentov prelijejo v gospodarstvo, razširi in utrdi, kar grozi, da se bo sama od sebe sprožila spirala cen in plač, povzema Reuters. Čeprav dokazi še niso jasni, vrsta podatkov - od skokovitega naraščanja dogovorjenih plač do širjenja osnovne inflacije - kaže na vse večjo nevarnost takšnega trenda.

Vodja nizozemske centralne banke Klaas Knot je celo trdil, da so inflacijska pričakovanja na zgornji meji »zasidranosti«, kar kaže, da bi lahko gospodinjstva in vlagatelji kmalu začeli dvomiti v odločenost ECB, da ukroti rast cen. Kot smo omenili, bo naslednji sestanek oblikovalcev politik ECB v četrtek, 9. junija.

Ali je agresivnejši pristop Fed-a bolj učinkovit?

Delodajalci v največjem svetovnem gospodarstvu so v maju ustvarili 390.000 novih delovnih mest, kar je manj od 436.000 delovnih mest, ustvarjenih v prejšnjem obdobju, vendar več, kot so pričakovali ekonomisti. Stopnja brezposelnosti se je ustalila pri 3,6 odstotka, kar je le 0,1 odstotne točke nad ravnjo, ki jo je dosegla februarja 2020, preden se je po svetu razširila pandemija covida-19.

Po podatkih Urada za statistiko dela je bil med panogami, v katerih je bil zabeležen »opazen« dobiček, tudi sektor prostega časa in gostinstva, povzema Financial Times. Edini sektor, v katerem se je število delovnih mest zmanjšalo, je bila trgovina na drobno. »To je bilo zelo dobro, zlato poročilo, ki zaenkrat kaže na mehak pristanek,« je dejala Ellen Gaske, ekonomistka pri družbi PGIM Fixed Income.

Gaskejeva je pojasnila: »To povečanje števila delovnih mest se pojavlja hkrati z upočasnitvijo povprečnega urnega zaslužka, kar nakazuje, da bi se lahko gospodarska ekspanzija izkazala za dokaj trdno.« Kljub temu je hitro okrevanje ameriškega trga dela, ki je daleč preseglo počasno okrevanje, značilno za obdobje po svetovni finančni krizi, v veliki meri zasenčila najvišja inflacija v zadnjih štirih desetletjih.

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je boj proti visoki inflaciji glavna prednostna naloga njegove administracije, kar je v zadnjih dneh skušal še okrepiti. V začetku tega tedna se je sestal s predsednikom Fed-a Jeromom Powellom in ponovno izrazil podporo ameriški centralni banki, da stori vse potrebno za zajezitev inflacije.

Fed je sicer od marca obrestne mere že zvišal za 0,75 odstotne točke s skoraj ničelne ravni, ki je veljala od začetka pandemije. To je vključevalo prvo zvišanje obrestnih mer za pol točke po maju 2000, pri čemer so najvišji uradniki nakazali, da bodo to orodje uporabili večkrat zaporedoma, dokler ne bo »jasnih in prepričljivih« dokazov, da se inflacija znižuje. Financial Times navaja, da Powell in drugi oblikovalci politik, na splošno domnevajo, da bodo lahko ukrotili cenovne pritiske brez povzročitve recesije.