WEF 2022: Slabo razpoložena svetovna finančna elita v Davosu

Dogajanje v švicarskem Davosu je bilo pestro in v znamenju nedavnih dogodkov – mračne narave. Madžarsko-ameriški poslovnež, milijarder in filantrop George Soros se je denimo 'spravil' na kitajskega predsednika Xi Jinpinga, izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je kot osrednjo grožnjo izpostavila naraščajoče cene hrane, več ali manj vse teme pa so se nekako prepletale z vedno višjo inflacijo, zviševanjem obrestnih mer in rusko-ukrajinsko krizo.

Glavna tema pogovorov: Slabša svetovna gospodarska napoved

Od 22. do 26. maja je v švicarski gorski vasici Davos potekal Svetovni gospodarski forum 2022 (WEF 2022), kje so se zbrali najvišji svetovni voditelji iz politike, gospodarstva, civilne družbe, akademske sfere, medijev in umetnosti. Vzdušje pa po poročanju medijev ni bilo ravno prijetno, saj je bila glavna tema pogovorov slabša svetovna gospodarska napoved.

Medtem ko so nekateri napovedovali regionalna žarišča recesije v državah ali na celinah, ki so še posebej izpostavljene rusko-ukrajinski vojni in težavam v globalni dobavni verigi, pri čemer je bila Evropa še posebej zaskrbljujoča, so drugi prikazovali mračnejšo globalno sliko. Inflacija je po vsem svetu močno narasla, saj so stroški hrane in energije zaradi vojne in ozkih grl v dobavni verigi ter preostalih učinkov pandemije covid-19 močno narasli.

Nedavni podatki kažejo, da se je rast cen začela prelivati v temeljno gospodarstvo, kar predstavlja dodatno tveganje za svetovno rast in povzroča glavobol oblikovalcem politik centralnih bank, ki se soočajo z nezavidljivo nalogo zaostrovanja denarne politike, da bi zajezili inflacijo, ne da bi gospodarstvo potisnili v recesijo.

»Svetovna inflacija se bo spremenila v svetovno depresijo«

Liberalni milijarder in ameriški finančnik madžarskih korenin Soros se je v svojem torkovem govoru 'spravil' na kitajskega predsednika Jinpinga, navaja CNBC. Ta je podvojil svojo politiko 'ničelne tolerance do covida' in z njo povezane zapore, zaradi katerih je po Sorosovemu mnenju kitajsko gospodarstvo od marca potisnil v »prosti pad«.

Soros je ob sklicevanju na nedavni padec sestavljenega indeksa nabavnih menedžerjev Caixin dejal, da se bo »strmo upadajoča gospodarska aktivnost« Kitajske, če Jinping ne bo spremenil svoje usmeritve, odrazila v svetovni upočasnitvi. »Poleg nepremičninske krize bo škoda tako velika, da bo vplivala na svetovno gospodarstvo. Zaradi motenj v dobavnih verigah se bo svetovna inflacija spremenila v svetovno depresijo,« je dejal Soros.

V ponedeljek je glavna izvršna direktorica banke Citigroup Jane Fraser dejala, da je pomembnost vpliva Rusije, recesije in obrestnih mer odvisna od geografske lege. »V ZDA so veliko bolj pomembne obrestne mere, saj so gospodarstvo, trg dela in potrošniki bolj odporni. […] Mislim, da je veliko bolj zaskrbljujoče za Evropo, ki je ravno sredi viharjev zaradi dobavnih verig, energetske krize in bližine nekaterih grozodejstev, ki se dogajajo v Ukrajini.«

Na vprašanje, ali bo Evropa doživela recesijo, je Fraserjeva dokončno odgovorila: »Da - in upam, da se motim.« Trdila je, da so se države v Aziji iz krize covida-19 večinoma izvile z »večjim občutkom optimizma«. Predvidevala je, da celo Kitajska na to gleda kot na dogodek, ki se je zgodil, in ne kot na dolgoročni trend, ter da je mogoče od Pekinga pričakovati nadaljnje pakete za spodbujanje gospodarstva.

Strah glede naraščajočih cen hrane

Na porast cen hrane je kot osrednjo grožnjo opozorila tudi izvršna direktorica IMF-a Georgieva, ki je dejala, da se je gospodarsko obzorje »zatemnilo« zaradi kombinacije rusko-ukrajinske vojne, zaostrovanja finančnih pogojev, rasti vrednosti dolarja in upočasnjevanja rasti na Kitajskem.  Georgieva je v začetku tedna na svojem blogu opozorila, da se svetovno gospodarstvo sooča z »nizom nesreč« in »največjo preizkušnjo po drugi svetovni vojni«, IMF pa ocenjuje, da se bo svetovna rast s 6,1 odstotka v letu 2021 upočasnila na 3,6 odstotka v letu 2022.

Vendar pa je bila Georgieva previdna pri sprožanju globalnega alarma in je opozorila, da je »od 3,6 odstotka do globalne recesije še dolga pot«. »Kar lahko vidimo, je recesija v nekaterih državah, ki so že tako šibke - niso si opomogle od covid krize, so zelo odvisne od uvoza energije iz Rusije ali uvoza hrane in imajo že nekoliko šibkejše okolje, vendar tega še nismo videli.«

V evroobmočju je inflacija aprila dosegla že šesto zaporedno rekordno vrednost, saj so se cene življenjskih potrebščin v 19-članski regiji na letni ravni zvišale za 7,4 odstotka. To je povečalo pritisk na ECB, da začne z dvigovanjem obrestnih mer. Voditelji ECB so se sicer minuli teden zavzeli za dvig obrestnih mer na julijskem zasedanju, o čemer smo že pisali.

Paolo Gentiloni, evropski komisar za gospodarstvo, je sicer dejal, da obstajajo nekatere pozitivne plati, ki pomenijo, da celina ni »obsojena« na recesijo, vendar so bili nekateri direktorji vodilnih evropskih podjetij bolj pesimistični. Generalni direktor banke AXA Thomas Buberl je za CNBC dejal, da je tveganje recesije v Evropi »veliko večje« kot v ZDA in da bodo gospodarske razmere v bloku od tu naprej le še težje.