Kitajska se je znašla v »globoki gospodarski krizi«

Izvršni direktor enega izmed največjih zasebnih investicijskih podjetij v Aziji trenutno krizo na Kitajskem primerja s finančnim zlomom leta 2008.
Fotografija: Weijian Shan, kitajski ekonomist, poslovnež in izvršni direktor skupine PAG. Foto: PAG
Odpri galerijo
Weijian Shan, kitajski ekonomist, poslovnež in izvršni direktor skupine PAG. Foto: PAG

Weijian Shan, kitajski ekonomist, poslovnež in eden najodmevnejših finančnih veteranov v Hongkongu in na celinski Kitajski, meni, da se je najštevilčnejša država na svetu znašla v »globoki gospodarski krizi«. Shan je sicer tudi izvršni direktor skupine PAG (Pacific Alliance Group), ki velja za eno izmed največjih zasebnih investicijskih podjetij v Aziji, in trenutno upravlja več kot 50 milijard dolarjev premoženja.

Kljub temu, da je dolgoročno prepričan v kitajsko rast in tržne potenciale, je trenutno »zelo previden« glede svojih naložb v državi in jih celo preusmerja drugam.

Paralizirano kitajsko gospodarstvo

Shan je na nedavnem sestanku s posredniki kritiziral kitajsko vlado zaradi politik, ki so po njegovem mnenju povzročile »globoko gospodarsko krizo«, primerljivo s svetovnim finančnim zlomom, navaja časnik Financial Times, ki si je ogledal posnetek sestanka.

image_alt
Podcenjen vpliv korona-krize na Kitajskem bo ponovno pretresel svet

»Menimo, da je kitajsko gospodarstvo trenutno v najslabšem stanju v zadnjih 30 letih,« je dejal Shan in dodal: »Tudi razpoloženje na trgu do kitajskih delnic je na najnižji točki v zadnjih 30 letih. Menim tudi, da je nezadovoljstvo prebivalstva na Kitajskem na najvišji točki v zadnjih 30 letih.« V videoposnetku je pojasnil, da je velik del kitajskega gospodarstva, vključno s finančnim središčem Šanghajem, »napol paraliziran« zaradi »drakonske« politike ničelne tolerance do covida-19.

Kitajski predsednik Xi Jinping, 8. april 2022. Foto: Florence Lo / Reuters
Kitajski predsednik Xi Jinping, 8. april 2022. Foto: Florence Lo / Reuters

Kitajski ekonomist in poslovnež je pojasnil, da so dolgoročno še vedno prepričani v kitajsko rast in tržne potenciale, vendar, da so trenutno do kitajskih trgov zelo previdni. »Kitajska se nam zdi kot ZDA in Evropa leta 2008.«

Oseba, ki je bila seznanjena s sestankom, je povedala, da je posnetek nastal med pogovori s posredniki v okviru predstavitve prve javne ponudbe (IPO) skupine PAG v Hongkongu, navaja Financial Times. Skupina PAG je prejšnji mesec vložila vlogo za prvo javno ponudbo delnic v višini dveh milijard dolarjev, ki naj bi bila največja letošnja nova kotacija v tem mestu, skupina pa naj bi bila vredna do 15 milijard dolarjev.

image_alt
IMF opozarja na močno povečana tveganja za svetovno gospodarstvo

Kritika kitajske vlade je drzna poteza

Shanove pripombe se sicer pojavljajo v času, ko se skupine zasebnega in tveganega kapitala soočajo z vse večjimi težavami pri obrestovanju svojih stav na Kitajskem. Številnim hitro rastočim podjetjem v državi je namreč prepovedano zbiranje kapitala v tujini, dokler Peking ne dokonča novih obsežnih predpisov o varnosti podatkov in kotizacijah na tujih borzah. Kitajska stroga politika, zaradi katere je bilo njeno finančno središče Šanghaj pet tednov zaprto, je prav tako prispevala k veliki razprodaji kitajskih delnic.

Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan, 29. junij 2021. Foto: Michel Euler / Reuters
Jamie Dimon, izvršni direktor banke JPMorgan, 29. junij 2021. Foto: Michel Euler / Reuters
Za ugledne vodilne delavce, ki poslujejo na Kitajskem, je nenavadno, da kritizirajo državo ali njeno vlado. Lani se je izvršni direktor banke JPMorgan Chase Jamie Dimon kar dvakrat opravičil, potem ko se je pošalil, da bo njegova banka obstala dlje kot kitajska komunistična partija. Morda bo Shan, kot eden izmed najodmevnejših finančnih veteranov v Hongkongu in na celinski Kitajski, obravnavan drugače.

Shan je vodil več pomembnih transakcij na Kitajskem, med drugim je leta 2005, ko je delal pri ameriški investicijski skupini TPG, prevzel banko Shenzhen Development Bank, ki je bila ena prvih transakcij tujega vlagatelja v kitajsko banko. V začetku letošnjega leta je bil imenovan v upravni odbor družbe Alibaba kot neodvisni direktor. Bil je tudi član upravnih odborov Bank of China Hong Kong, ki je v državni lasti, Baosteel, kitajskega proizvajalca jekla v državni lasti, in Lenovo, največjega kitajskega računalniškega podjetja.

image_alt
Kitajska postaja pomemben vlagatelj v Sloveniji

Peking je sicer julija lani sprožil regulativni ukrep brez primere, ki je del prizadevanj predsednika Xi Jinpinga za »skupno blaginjo«. Nekateri mednarodni vlagatelji menijo, da je politika skupne blaginje povečala tveganje vmešavanja vlade v zasebni sektor, Kitajsko pa so označili za 'neinvestibilno'. Drugi so trdili, da vladni posegi na Kitajskem ne onemogočajo dolgoročnih strukturnih trendov, kot je rastoči srednji razred potrošnikov.

Več iz rubrike