Igričarska industrija je že večja kot industrija filma

Igričarska industrija naj bi letos s prodajo iger ustvarila okoli 160 milijard dolarjev, piše vodilna analitična hiša za omenjeno tržno nišo Newzoo. Tako bi se celoten promet letos povečal za 9,3 odstotka, do leta 2023 pa naj bi že presegel 200 milijard dolarjev. Polovico letošnjega prometa je ustvarjenega preko mobilnih iger, katerih promet se je od lanskega leta povečal za 13 odstotkov.
 

Nove aktivnosti med karanteno

Med glavnimi razlogi za poskok rasti prihodkov se izpostavlja povečano preživljanje prostega časa v svojih domovih oziroma karantena zaradi pandemije covida-19.

To potrjuje nedavni pregled igričarske industrije, ki ga je izvedla računovodsko podjetje Deloitte. Ta piše, da se je zaradi pandemije izrazito povečalo število ur, ki ga posamezniki preživijo za ekrani, obenem pa ljudje preizkušajo nove digitalne aktivnosti. Pravzaprav se trenutno leto kaže kot najboljše leto za studie in založbe video iger. Od vseh naročnikov, ki bodisi uporabljajo storitve za igranje video iger, igrajo igre v oblaku, ali zgolj spremljajo prenos igranja raznih video iger, je kar tretjina takih, ki so na omenjene storitve naročeni prvič.

K porastu igranja video iger je botrovalo zaprtje šol, pisarn, preklici potovanj in tudi omejitev gibanja, poudarjajo pri Deloittu. Dodajajo še, da so igralci različnih iger sprva dojemali kot dejavnost za prosti čas, zdaj pa je mogoče opaziti vse večjo zavzetost pri igranju.


 

Želja, da občasno igranje postane redna navada

Porast igranja in večjo zavzetost pa jasno pozdravljajo studii in založbe video iger, ponudniki storitev za igranje iger ter izdelovalci igralnih konzol. Tem se znatno veča promet, hkrati pa si prizadevajo, da igralce obdržijo čim dlje časa. Povedano drugače, tiste posameznike, ki igre igrajo zaradi karantene, si igričarska industrija želi obdržati tudi po tem, ko se omejitve umaknejo. S tem bi se podaljšal tok denarja, ki je letos za igričarsko industrijo bistveno boljši kot prejšnja leta. Enako velja za igralce, ki igre smatrajo zgolj kot preživljanje prostega časa. Igričarska industrija si namreč želi več resnih igralcev iger, ki predstavljajo dolgoročne kupce, s svojim udejstvovanjem pa krepijo celotno industrijo.

Igranje video iger je sicer bilo nadvse priljubljeno že pred pandemijo, še posebej med milenijci in mlajšo populacijo. Okoli 40 odstotkov milenijcev namreč igranje iger navaja kot eno od treh najbolj zaželenih oblik zabave.
 

Dobiček povečali tudi proizvajalci konzol

Medtem ko je letošnje leto zelo dobro za studie in založniške hiše video iger, o veliki rasti dobička poročajo še proizvajalci igralnih konzol. Med takšnimi je japonski Nintendo, ki je v prvem letošnjem polletju ustvaril 1,7 milijard evrov, kar je kar 243,6 odstotka več, kot v istem obdobju lani. Veliko zanimanje je pritegnila njihova konzola Switch, tudi v prihodnjih mesecih pa zaradi ponovnih ukrepov čakajo dodatno rast prometa.

Že poleti pa je Epic Games - sicer izdelovalec nadvse priljubljene igre Fortnite - poročal o novem viru financiranja, ki je v podjetje vložilo 1,78 milijard dolarjev. Investitorji v igričarski industriji zagotovo vidijo velik potencial, konec koncev naj bi ta letos skupaj ustvarila nekaj manj kot 160 milijard dolarjev prometa.Tako je igričarska industrija že presegla celo svetovno filmsko industrijo, ki je leto 2019 zaključila pri 101 milijardah dolarjev prometa, letos pa naj bi ta zaradi pandemije še upadel.