Evroobmočje: Gotovina šepa, a še vedno vodi v tekmi s karticami

Vse več ljudi se izogiba gotovinskemu plačevanju, prevzemu drobiža in nasploh fizičnem kontaktu s prodajnim osebjem.
Fotografija: Na Maison Antoine ni več plakata, ki kupce opozarja, da lahko plačujejo le z gotovino, saj od začetka julija v Belgiji velja novi zakon, ki obvezuje vso maloprodajo, gostinstvo in podobna mesta, da omogočijo plačevanje tudi s kartico. Novi zakon istočasno določa, da takšna, elektronska plačila ne smejo stati več kot gotovinska. FOTO: Milan Ilić
Odpri galerijo
Na Maison Antoine ni več plakata, ki kupce opozarja, da lahko plačujejo le z gotovino, saj od začetka julija v Belgiji velja novi zakon, ki obvezuje vso maloprodajo, gostinstvo in podobna mesta, da omogočijo plačevanje tudi s kartico. Novi zakon istočasno določa, da takšna, elektronska plačila ne smejo stati več kot gotovinska. FOTO: Milan Ilić

Gotovina bo ostala kot plačilno sredstvo, pod nobenim pogojem ne bo ukinjena, nam ves čas zatrjujejo vodilni ljudje Avstrijske nacionalne banke. Prebivalci Avstrije in mnogih drugih evropskih držav so v veliki večini proti temu, da brezgotovinski plačilni instrumenti, plačilne kartice in aplikacije za mobilne telefone prevzamejo monopol v maloprodaji. Večina ljudi v Avstriji preprosto ne želi, da bi bil vsak njihov nakup zabeležen, da se ve, kdaj, kje in kaj so kupili ter koliko so za to plačali.

image_alt
Zakaj še vedno potrebujemo gotovino?

Ogromna večina odraslega prebivalstva Avstrije ima nekakšno plačilno kartico, vendar je v Avstriji še vedno nekaj lokacij, kjer sprejemajo samo gotovino. Takšna je na primer legendarna restavracija Schweizerhaus v dunajskem parku Prater, ki je že desetletja znana po pečenih svinjskih kračah in pivu. Številne goste, predvsem iz tujine, moti, da ne morejo v Schweizerhausu plačevati s karticami, a to ne vpliva na promet te restavracije.

Podobno je bilo vse do 1. julija letos v Maison Antoine v Bruslju. Specializiran za pomfrit, priljubljeno belgijsko jed hitre prehrane, Maison Antoine je tako znan, da je med drugim v začetku leta 2016 do okna tega kioska osebno prišla takratna nemška kanclerka Angela Merkel. Zase in za spremstvo je naročila 45 porcij pomfrija. Zdaj na Maison Antoine ni več plakata, ki kupce opozarja, da lahko plačujejo le z gotovino, saj od začetka julija v Belgiji velja novi zakon, ki obvezuje vso maloprodajo, gostinstvo in podobna mesta, da omogočijo plačevanje tudi s kartico. Novi zakon istočasno določa, da takšna, elektronska plačila ne smejo stati več kot gotovinska.

Grand Place/Grote Markt, osrednji trg v zgodovinskem središču Bruslja. FOTO: Milan Ilić
Grand Place/Grote Markt, osrednji trg v zgodovinskem središču Bruslja. FOTO: Milan Ilić

Gotovinskih plačil je vse manj

Pandemija covida-19 je v zadnjih dobrih dveh letih povzročila, da se vedno več ljudi izogiba gotovinskemu plačevanju, prevzemu drobiža, nasploh fizičnem kontaktu s prodajnim osebjem. Kakšno je bilo stanje pred pandemijo, je Evropska centralna banka objavila konec leta 2020 v svoji študiji SPACE (Študija o odnosu potrošnikov do plačevanja v evroobmočju), izvedeni leta 2019. Ena glavnih ugotovitev študije SPACE je, da je 73 odstotkov plačil na drobno, pa tudi denarja, danega drugim osebam (sorodnikom, prijateljem itd.), v gotovini.

Prejšnja, prva tovrstna študija v evroobmočju, imenovana SUCH, izvedena tri leta pred SPACE, je pokazala, da je delež gotovinskih plačil v letu 2016 znašal 79 odstotkov. Trend padanja deleža gotovinskih plačil se je nadaljeval in najverjetneje posepešil v času pandemije, od pomladi 2020.

Prodajalna belgijske čokolade in drugih sladkarij v Bruslju. FOTO: Milan Ilić
Prodajalna belgijske čokolade in drugih sladkarij v Bruslju. FOTO: Milan Ilić

Večina preostalih transakcij v evroobmočju so kartična plačila. Ljudje so s plačilnimi karticami v evroobmočju lets 2019 plačali 24 odstotkov vseh maloprodajnih nakupov. Če pa analiziramo skupno vsoto plačil, je razvidno, da je bilo skupaj 48 odstotkov plačanih z gotovino, 41 odstotkov pa s karticami. To pomeni, da so na računih, plačanih s karticami, v povprečju bistveno večji zneski kot na tistih, plačanih z gotovino.

Slovenci - podprvaki v posedovanju plačilnih kartic

Ugotovljeno je bilo tudi, da prebivalci EU nekaj plačujejo v povprečju 1,57-krat na dan. Povprečna skupna vrednost dnevnih plačil fizičnih oseb v EU je v letu 2019 znašala 25,55 evra.

Prebivalci Slovenije so zelo blizu povprečju evroobmočja. Vzorec od 2075 anketirancev je pokazal, da so odrasli v Sloveniji leta 2019 v povprečju nekaj v maloprodaji plačevali 1,60-krat na dan, skupni dnevni izdatek teh plačil pa je znašal 25,70 evra. 73,1 odstotka vseh plačil v Sloveniji je bilo opravljenih v gotovini, 26,9 odstotka pa brezgotovinsko. Tudi v Sloveniji je povprečni znesek enega negotovinskega plačila (35,6 evra) bistveno višji od gotovinskega (22,10 evra).

Prebivalci Slovenije posedujejo plačilne kartice več kot skoraj kjerkoli drugje v območju evra. V Sloveniji je imelo leta 2019 kar 98 odstotkov polnoletnih prebivalcev kakšno elektronsko plačilno kartico. Internetno plačilno sredstvo je uporabljalo 36 odstotkov, mobilno plačilno aplikacijo pa 16 odstotkov. Kriptovalute je imelo v lasti pet odstotkov odraslega prebivalstva.

Ljudje v Bruslju čakajo v vrsti za pomfrit. FOTO: Milan Ilić
Ljudje v Bruslju čakajo v vrsti za pomfrit. FOTO: Milan Ilić

Najmanj plačilnih kartic na Cipru

V državah kjer je uradna valuta evro je imelo v letu 2019 plačilno kartico 94 odstotkov odraslih. Edina država z večjim deležem lastnikov kartic od Slovenije je Finska (99 odstotkov). Tudi v Estoniji, znani po celoviti digitalizaciji družbe, je odstotek imetnikov plačilnih kartic (95 odstotkov) nižji kot v Sloveniji.

Tudi v veliki večini drugih držav evroobmočja plačilno kartico ima več kot 90 odstotkov odraslega prebivalstva. Relativno najmanj lastnikov plačilnih kartic je na Cipru (73 odstotkov), Malti (81 odstotkov), v Grčiji (86 odstotkov) in na Slovaškem (88 odstotkov).

Hkrati Slovenija zaostaja za povprečjem evrskega območja, ko gre za delež odraslih, ki imajo mobilne aplikacije za plačevanje. Leta 2019 je ta odstotek v celotnem evroobmočju znašal 28 odstotkov, v Sloveniji pa je bil 16-odstoten.

image_alt
Vzpon in propad digitalnih valut centralnih bank

Preberite še:

Več iz rubrike

Komentarji: