Zakaj nam virtualni sestanki jemljejo energijo?

Virtualna srečanja še nikoli niso bila tako v porastu kot v času epidemije. Zaradi preventivnih ukrepov so številna podjetja organizirala delo na daljavo, s prijatelji pa se sestajamo na spletu. Komunikacija med zaposlenimi, sestanki med poslovnimi partnerji, zaposlitveni razgovori, druženja med prijatelji – vse to se je preneslo v virtualno okolje. Zato se ob koncu dneva lahko hitro zalotimo, da smo cel dan preživeli pred računalniškim ekranom.

Na spletni strani BBC so objavili razlago znanstvenikov, zakaj tovrstna komunikacija ni tako učinkovita in prijetna, kot če se sestanemo v živo. Dva znanstvenika sta hkrati pojasnila, zakaj nas virtualna srečanja izčrpavajo.

Gianpiero Petriglieri, izredni profesor pri Insead, se ukvarja s preučevanjem trajnostnega učenja in razvoja na delovnem mestu, medtem ko je Marissa Shuffler, izredna profesorica na univerzi Clemson, pa preučuje dobro počutje na delovnem mestu in učinkovitost timskega dela.

Težave telesne govorice

Petriglieri pojasnjuje, da video pogovor zahteva od posameznika več pozornosti kot klepet v živo. Težje je razbrati telesno govorico in druge neverbalne znake, ki igrajo pri učinkoviti komunikaciji pomembno vlogo. Kljub temu, da naš um zaznava sogovornika na ekranu, ga naše telo ne, zaradi česar v možganih nastane zmeda. Tovrstni pogovori so po njegovih besedah zato precej stresni.

Za naše možgane so po besedah Petriglierija stresni tudi 1-2 sekundni zamiki slike, do katerih lahko prihaja v času video pogovorov. Povzročajo, da sogovornika dojemamo kot manj prijaznega ali zbranega. Če so trenutki tišine pri pogovoru v živo nekaj običajnega, se pri video klepetih izkažejo kot precej moteči, pojasnjuje Petriglieri.

Shuffler dodaja, da se posameznik, ki se udeleži video sestanka, precej bolj zaveda, da ga drugi opazujejo, s čimer dobi občutek javnega nastopanja. Zaradi tega prihaja do večjega pritiska. Številni se težko zadržujejo, da ne bi vsake toliko preverili, kako so videti na kameri. Zaradi tega so besedah Shufflerjeve še toliko bolj podvrženi samoocenjevanju in obremenjevanju s tem, kako izpadejo v očeh drugih.


Petriglieri dodaja, da k povišani ravni stresa prispevajo tudi drugi dejavniki, ki smo jim podvrženi v času epidemije. Video srečanja s prijatelji nam vzbujajo slabe občutke, ker vemo, da jih ne moremo videti v živo. Hkrati je izčrpavajoče, da se tako službeni opravki kot zasebna druženja dogajajo naenkrat v istem prostoru. Kot pravi Petriglieri, smo namreč v vsakodnevnem življenju vajeni, da so različna področja našega življenja vezana na različne lokacije.
 

Kako zmanjšati negativne vplive video srečanj?

Petriglieri pravi, da bi bilo treba video klice zaradi njihovih negativnih učinkov zmanjšati na minimum. Obstajati bi morala možnost, da posameznik sploh v primeru dolgih sestankov kamero začasno izklopi. Tako se lahko bolj sprostimo in ohranjamo večjo stopnjo zbranosti na vsebino pogovora. Prav tako so pomembni odmori med posameznimi virtualnimi druženji. Ta čas je pametno izkoristiti za krajšo telovadbo, prigrizek in pitje zadostne količine tekočine.