Trajnostno poročanje kmalu obvezno za širši nabor podjetij

Z uvedbo nove EU direktive CSRD se bo krog podjetij, ki bodo morala oddajati nefinančna poročila, bistveno povečal.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Si predstavljate, da finančno poročanje ne bi bilo standardizirano? Pa ni bilo vedno tako. Preteklo je kar 80 let, da so se vzpostavili standardi finančnega poročanja.

Kako pa je urejeno nefinančno poročanje oz. poročanje o trajnostnem razvoju?

To področje se je v zadnjih letih izjemno hitro razvijalo in dobili smo različne standarde. Ta razvoj se pojavlja kot odziv na zahteve širokega nabora zainteresiranih strani; vključno z vlagatelji, vladami, nadnacionalnimi organizacijami in regulatorji ter nevladnimi organizacijami. Čeprav obstaja velika potreba po usklajenosti nefinančnega poročanja, je krajina še vedno razdrobljena.

Če v Sloveniji zaenkrat vidimo, da o tem poročajo le določena večja podjetja, se bo to kmalu spremenilo. Do sedaj je Zakon o gospodarskih družbah (skladno z EU direktivo o nefinančnem poročanju) to nalagal le podjetjem, ki imajo status subjekta javnega interesa, katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500.

Prihaja nova EU direktiva CSRD

Obeta se nova EU direktiva CSRD, ki bo bistveno povečala krog podjetij, ki bodo morala biti vključena v nefinančno poročanje. Če je bilo do sedaj v EU le okoli 11.000 takih podjetij, se bo to število z novo direktivo povečalo na okoli 50.000 podjetij. To so:

  • Podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh kriterijev: imajo več kot 250 zaposlenih in/ali več kot 40 milijonov evrov prihodka in/ali več kot 20 milijonov evrov kapitala;
  • Vsa podjetja v EU, ki kotirajo na borzi, vključno z malimi in srednjimi (razen mikro podjetij).

image_alt
Gospodarska napoved za leto 2022

Kaj novega še prinaša nova direktiva CSRD?

  • Uvajala bo podrobnejše zahteve za poročanje in zahtevo po poročanju v skladu z obveznimi standardi EU o trajnostnem poročanju;
  • Zahtevala bo revizijo sporočenih informacij;
  • Zahtevala bo, da podjetja digitalno 'označijo' sporočene informacije, tako da so strojno berljive in se napajajo v enotno evropsko dostopno točko, predvideno v akcijskem načrtu zveze kapitalskih trgov;
  • Zahtevala bo poročanje o t.i. dvojni bistvenosti (»double materiality«), kar pomeni, da bodo podjetja morala poročati o tem, kako trajnostna vprašanja vplivajo na posel in kakšen vpliv ima podjetje na ljudi in okolje.

Cilji CSRD so:

  • Izboljšati poročanje o trajnosti, da bi bolje izkoristil potencial enotnega evropskega trga, kar bi prispevalo k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom in cilji ZN za trajnostni razvoj;
  • Zagotoviti, da so na voljo ustrezne javno dostopne informacije o tveganjih, ki jih vprašanja trajnosti predstavljajo za podjetja, in vplivu samih podjetij na ljudi in okolje;
  • Zmanjšati sistemska tveganja za gospodarstvo in izboljšati alokacijo finančnega kapitala podjetjem in dejavnostim, ki se ukvarjajo s socialnimi, zdravstvenimi in okoljskimi problemi, ter povečati odgovornost podjetij za njihov vpliv na ljudi in okolje;
  • Zmanjšati nepotrebne stroške trajnostnega poročanja za podjetja in jim omogočiti učinkovito izpolnjevanje naraščajočega povpraševanja po informacijah o trajnosti.

Kdaj jo lahko pričakujemo?

Predlog je bil sprejet 21. aprila 2021. Prvi osnutek bo pripravljen do sredine leta 2022, sprejet pa naj bi bil do konca leta 2022. Predvidoma do leta 2024 bodo morala podjetja objaviti svoje poročilo v skladu s standardi EU za poročanje o trajnosti. Mala in srednje velika podjetja pa bodo dobila tri leta za izpolnjevanje.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Ne glede na direktive pa se podjetja lahko odločijo tudi za prostovoljno poročanje

To je vedno bolj pogosta praksa, saj poročanje ni pomembno le za podjetje, ki poroča, temveč za številne druge deležnike. Nekatera podjetja zaradi zahtev različnih zainteresiranih strani poročajo po več kot enem standardu.

Pa si poglejmo nekaj bolj uporabljanih standardov trajnostnega poročanja po svetu:

  • GRI (Global Reporting Initiative) je v Evropi zelo priljubljen in široko uporabljan standard, ki vsaki organizaciji, veliki ali majhni, zasebni ali javni, omogoča, da razume in poroča o svojih vplivih na gospodarstvo, okolje in ljudi na primerljiv in verodostojen način, s čimer se poveča preglednost njihovega prispevka k trajnostnemu razvoju. Zasnovan je kot modularni niz, ki je enostaven za uporabo in zagotavlja sliko o bistvenih temah organizacije, njihovih povezanih učinkih in načinu upravljanja. Novost GRI standarda so sektorski standardi. Razvili jih bodo za 40 sektorjev, začeli pa so z najbolj pomembnimi. Veliki prednosti teh standardov sta enostavnost uporabe in dejstvo, da upoštevajo bistvene teme vseh deležnikov.
  • Namen SASB (Sustainability Accounting Standards Board) standardov je zajeti bistvene (materialne) teme v zvezi s trajnostjo, ki so finančno pomembne in imajo razumno verjetnost, da bodo pomembno vplivale na finančno uspešnost ali stanje našega podjetja. Glavna zainteresirana stranka za SASB standarde se investitorji, pretežno pa se uporabljajo v ZDA. Veliki prednosti SASB standardov sta, da vsebujejo standarde po različnih industrijah (77 industrij), tako da dobite hiter pregled o pomembnih materialnih temah za vašo industrijo ter da se ti standardi usmerjajo v prihodnost delovanja vašega podjetja.
  • TFCFD (Task Force Climate related Financial Disclosures) so priporočila za razkritje jasnih, primerljivih in doslednih informacij o tveganjih in priložnostih, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Teme so upravljanje, strategija, upravljanje s tveganji, meritve in cilji. Prednost je, da so najbližje obveznim zahtevam, je pa ta oblika poročanja usmerjena predvsem na okolje, hkrati pa je zelo kompleksna in zahtevna.
  • CDSB (Climate Disclosure Standards Board) je mednarodni konzorcij poslovnih in okoljskih nevladnih organizacij, ki je zavezan k razvoju in usklajevanju globalnega modela poročanja podjetij, da bi naravni kapital izenačili s finančnim kapitalom. Podjetjem nudijo okvir za poročanje okoljskih informacij z enako strogostjo, kot to velja za finančno poročanje.
  • IR (Integrated Reporting) je koalicija regulatorjev, investitorjev, podjetij, razvijalcev standardov, nevladnih organizacij itd. Spodbuja razmišljanje o trajnosti, ki ga je treba vključiti v poslovno prakso. Podpira ustvarjanje vrednosti na kratek, srednji in dolgi rok in obravnava bistvene teme za vse deležnike. Standardi pa so pomanjkljivi v okoljskem smislu.
  • CDP razvija globalni sistem okoljskega razkritja. Vsako leto podpre na tisoče podjetij, mest, držav in regij pri merjenju in upravljanju njihovih tveganj in priložnosti glede podnebnih sprememb, varnosti vode in krčenja gozdov. To naredijo na željo investitorjev, kupcev in deležnikov mesta.
  • ISO 26000 predstavlja priporočila za družbeno odgovorno delovanje organizacij in podjetij. Po tem standardu se za razliko od ostalih ISO standardov ni mogoče certificirati. Njegov namen je razjasniti, kaj je družbena odgovornost, pomaga podjetjem in organizacijam, da načela prenesejo v učinkovite ukrepe in deli najboljše prakse v zvezi z družbeno odgovornostjo na svetovni ravni. Namenjen je vsem vrstam organizacij, ne glede na njihovo dejavnost, velikost ali lokacijo.

image_alt
Nekateri menedžerji odločno proti delu na daljavo

Standardi se bodo še naprej razvijali, povsem verjetno tudi združevali in zaradi vse bolj jasne zakonodaje se bodo morali v nekem trenutku vsaj v določenih delih poenotiti.

Kje začeti, če smo novi pri poročanju?

Predlagam, da si najprej preberete nekaj trajnostnih poročil različnih podjetij. Večina standardov je na voljo brezplačno, je pa res, da gre ponavadi za zelo obsežne dokumente. Na primer GRI standarde najdete brezplačno tukaj, lahko pa se prijavite tudi na plačljivo izobraževanje v okviru GRI Akademije, v okviru katerega obstaja tudi on-line izobraževanje, kjer si sami določate tempo napredovanja.

Za vse, ki vas zanima bolj poglobljeno strateško upravljanje trajnostnih vprašanj, pa priporočam izobraževanje in certificiranje Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, ki ga organizira Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO. Skrbno pripravljen program zajema sedem modulov, od tega je eden namenjen prav trajnostnemu poročanju.

image_alt
Štiri lastnosti, ki so skupne uspešnim vodjem

Več iz rubrike

Komentarji: