Trajnostni razvoj in dobičkonosnost

V zadnjem času sem govorila s številnimi direktorji podjetij o trajnostnem razvoju. Kljub temu da se zdi, da o trajnosti zdaj govorijo že vsi, lahko podjetja razvrstim na: tista, ki se ne držijo zakonodaje; tista, ki se držijo zakonskega minimuma; podjetja, ki stremijo k malo več, in na podjetja, ki so trajnostni razvoj integrirala v vse pore poslovanja. Na koncu imamo še peščico pionirjev, ki v ospredje postavljajo svoje trajnostno poslanstvo in so zgled ostalim. Poenostavljano gre na eni strani za reaktivna, na drugi pa za proaktivna podjetja.

Če si postavljate vprašanje, ali se splača vlagati v trajnostni razvoj in ali je to sploh profitabilno, naj vam postrežem z nekaj dejstvi.

V mega poročilu Oxfordske univerze in Arabesque, ki proučuje ekonomsko uspešnost trajnostno usmerjenih podjetij, je bilo na osnovi več kot 200 akademskih študij, knjig, člankov in primerov iz prakse dokazano, da je trajnostna naravnanost podjetij v smislu ekonomske, okoljske in upravljalske odgovornosti pozitivno vplivala na sledeče ekonomske parametre:

• v 90 odstotkov proučevanih primerih je bil rezultat nižji strošek kapitala,
• v 88 odstotkih večja ekonomska uspešnost,
• v 80 odstotkih pa se je povišala cena delnic na borzi.

Obstaja nekaj ključnih mehanizmov, ki dokazujejo, kako lahko pametno upravljanje z ekonomskim, okoljskim in upravljalskim aspektom (v nadaljevanju ESG) vodi v konkurenčno prednost.

Nasveti, kako se lotiti varčevanja

Zmanjša se tveganje

Na eni strani imamo tveganja, ki so povezana s specifičnim podjetjem, kot so na primer razlitje nafte, finančne goljufije ali uporaba toksičnih materialov. Podjetje, ki bo ESG naravnano, torej nikoli ne bi smelo priti v takšno situacijo.

Na drugi strani imamo zunanje stroške, ki lahko neposredno vplivajo na proizvodnjo, motnje v dobavni verigi itd. Gre za naravni kapital, ki nima cene (na primer: čist zrak, ugodno vreme, biotska raznolikost). Tega podjetje ponavadi ne plača, se pa lahko stroški zelo povišajo, če pride do naravnih nesreč.

Izboljšuje se storilnost

Številna podjetja so dokazala, da je mogoče s trajnostno naravnanostjo povečati storilnost prek inoviranja procesov in proizvodov. Dobra primera za to sta Walmart in Desso.

Pri Walmartu so si že davno zadali cilj, da jih bo poganjala obnovljiva energija, da bodo dosegli ogljično nevtralnost in da bodo prodajali trajnostne izdelke, za kar so uvedli tudi trajnostni indeks, na osnovi katerega se odločajo, s katerimi dobavitelji bodo sodelovali. Tako so samo v enem letu prihranili nekaj sto milijonov dolarjev.

Desso je šolski primer, kako lahko dolgoročna trajnostna strategija, ki jo poganjajo inovacije, pripelje do ekonomske uspešnosti.  Gre za nizozemsko podjetje, ki proizvaja tkane preproge. Od ustanovitve leta 1930 do leta 1990 so bili ekonomsko zelo uspešni, dokler jih zaradi odločitev novih lastnikov, ki so začeli uporabljati zdravju škodljive materiale, ni zadelo zelo težko obdobje. K sreči je prišel leta 2007 nov lastnik, vodenje pa je prevzel novi generalni direktor Stef Kranendijk. Ta je takoj uvidel, da mora razvoj podjetja graditi na inovacijah in da je trajnost lahko v očeh arhitektov in oblikovalcev ključni razlikovalni dejavnik, zato si je zadal cilj, da bodo postali prvo podjetje s certifikatom »Od zibelke do zibelke«. To pomeni, da je bil cilj ne le zmanjšanje negativnih vplivov, temveč pustiti pozitiven okoljski odtis. Uvedli so zdrave materiale in se odločili za recikliranje izdelkov; tako tistih, ki so jih prodajali sami, kot izdelkov konkurenčnih podjetij. Čeprav je bila investicija visoka, so na srednji rok in dolgoročno dokazali večjo ekonomsko uspešnost.

Poslovanje ameriških podjetij v tretjem četrtletju

Povečuje se ugled

Boljši ugled podjetja privabi številne deležnike; kupce, investitorje, predvsem pa zaposlene. Slednji so ključni vir uspeha podjetja. Alex Edmans, profesor za področje financ z London Business School, je s študijo dokazal, da so bila podjetja z bolj zadovoljnimi zaposlenimi finančno uspešnejša.

Povečuje se interes investitorjev

Družbeno odgovorno investiranje, ki se je začelo v 80. letih prejšnjega stoletja, je imelo značko etične žrtve. Zdaj postajajo naložbe v trajnostna sredstva nov megatrend. Nedavno poročilo Global sustainable investment review 2020 razkriva, da se je od leta 2016 do leta 2020 vrednost trajnostno naravnanih investicij povečala za 50 odstotkov in zdaj predstavlja več kot tretjino vseh profesionalno upravljanjih sredstev. Vrednost je po različnih kontinentih različno narasla. V Evropi se je zmanjšala, vendar to zgolj zaradi bolj rigoroznih pravil in definicij, kaj pomeni trajnostno.

Vir: Global sustainable investment review, 2020

*Opomba: V Evropi in Avstralaziji so spremenili definicijo, kaj pomenijo trajnostno naravnane naložbe.

Naložbe v trajnostna sredstva v večini regij še naprej rastejo. Največje povečanje v zadnjih dveh letih beležijo v Kanadi (48-odstotna rast), sledijo ZDA (42-odstotna rast), Japonska (34-odstotna rast) in Avstralija (25-odstotna rast). Evropa je med letoma 2018 in 2020 poročala o 13-odstotnem upadu rasti naložb v trajnostna sredstva, kar je rezultat spremenjenih opredelitev tovrstnih naložb, ki so že vgrajene v evropsko zakonodajo.

Imamo torej dokaze, da so trajnostno naravnana podjetja bolj profitabilna in da so bolj privlačna za investitorje. Ne vem, kaj imate na koncu jezika, ko berete ta članek. Morda se bo našel nekdo, ki bo rekel, da je trajnost za bogate; za bogate države, bogata podjetja in bogate kupce. Trajnostna naravnanost nikakor ni samo za bogate, je pa res, da se je veliko bogatih držav in podjetij odločilo za to tranzicijo, kljub temu da so prej delovali zelo netrajnostno.

Pa vendar nam ekonomska uspešnost, talentirani zaposleni in velik interes investitorjev, kupcev in še koga ne bodo kaj veliko pomagali, če ne bomo v podjetjih naredili vsega, kar je v naši moči, da se ne zgodi planetarni kolaps.

Ali potrebujemo vodje za trajnostni razvoj?

Kljub temu, da je potreba po trajnostnem razvoju velika, je napredek počasen.

Najnovejša raziskava Sphera Sustainabity, ki temelji na anketiranju 218 strokovnjakov iz podjetij iz različnih panog, kaže jasno zavezanost trajnosti s strani poslovodstva (51 odstotkov), vendar izvajanje zaostaja (21 odstotkov) za zavezo. Pri tem so velika podjetja v zaostanku glede na srednje velika.

Zakaj moramo o tem razmišljati predvsem v podjetjih?

Preprosto zato, ker je približno 70 odstotkov svetovne kupne moči na strani podjetij, ne držav. V podjetjih lahko vplivamo na načine, kako in katere vire uporabljamo, lahko inoviramo, vzgajamo potrošnike in razvijamo nove, bolj zdrave navade. Pa tudi če je ena od teh navad ta, da potrošnike spodbujamo k manj pogostemu nakupovanju oziroma bolj vzdržni in zdravi potrošnji.