Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v ZDA (2/5)

Za ZDA je značilno mešano gospodarstvo, ki kaže primesi tako kapitalizma kot socializma (sicer v precej manjši meri) in zajema ekonomsko svobodo, ko gre za uporabo kapitala, omogoča pa tudi vladno intervencijo v javno dobro.

Utah je glede na gospodarske kazalnike najbolj uspešna država. Sledijo mu Kolorado, Idaho, Washington in Massachusetts, ki zaokrožujejo prvih pet. Pet od 10 držav z najmočnejšim gospodarstvom se uvršča tudi med 10 gospodarsko najuspešnejših držav na splošno.

Ameriško gospodarstvo je prizadel covid-19, zato je spomladi 2020, ko so začele veljati omejitve, propadlo, podjetja so se zaprla ali skrajšala delovne čase. Potrošniki so zaradi zdravstvenega varstva ostali doma. Delodajalci so ukinili 22 milijonov delovnih mest. Gospodarska proizvodnja se je v lanskem četrtletju, april - junij, zmanjšala za rekordnih 31 odstotkov letno.

Rast BDP, stopnje brezposelnosti, povprečne plače se gibljejo v pravo smer, saj je brezposelnost približno štiriodstotna, kar je večletno najnižja vrednost, tudi če mesta, kot je New York City, zaostajajo.

Na Mont Blancu najdena zbirka dragocenih kamnov vredna 300.000 evrov

30 bilijonov dolarjev bruto zveznega dolga vključuje dolg v javni lasti pa tudi dolg zveznih skrbniških skladov in drugih vladnih računov. Zelo poenostavljeno ​​je to mogoče razumeti kot dolg, ki ga država dolguje drugim, plus dolg, ki ga dolguje sebi.

BDP se je leta 2021 na letni ravni povečal za 10 % ali 2,10 bilijona dolarjev na raven 22,99 bilijona dolarjev v nasprotju z zmanjšanjem za 2,2 % ali 478,9 milijarde dolarjev leta 2020.

Realni bruto domači proizvod se je v četrtem četrtletju leta 2021 povečal po letni stopnji 6,9 odstotka, po tem ko se je v tretjem četrtletju povečal za 2,3 odstotka. Pospešek v četrtem četrtletju je bil posledica povečanega izvoza ter pospešenih naložb v zaloge in potrošniške porabe. V celotnem letu 2021 je gospodarstvo zraslo za 5,7 odstotka, kar je največja letna rast po letu 1984.

Gospodarske panoge v ZDA

Kmetijski sektor ZDA predstavlja le 1 % BDP in zaposluje približno 1 % delovne sile. Storitveni sektor predstavlja 82 % BDP in zaposluje približno 80 % delovne sile v državi. 

• Kmetijstvo: Glavni kmetijski pridelki so koruza, soja in bombaž. Pomembna je tudi govedoreja. 
• Gospodarstvo: Velik del BDP ustvarijo segmenti financ, zavarovalništva, nepremičnin, najema in lizinga, izobraževanja, zdravstva in socialne pomoči. 
• Industrija: stroji in naprave - trg polprevodnikov in IKT - IT storitve.

Vir: EIU; Factiva, april 2021

Pregled gospodarskih gibanj v ZDA

• Izvoz: ZDA so v letu 2020 izvozile za 1.275,4 milijarde evrov. V letu 2020 so v največji meri izvažale stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, vozila ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Glavni izvozni trg v letu 2020 je bila Kanada, kamor so izvozili 17,8 % celotnega izvoza. Sledijo Mehika, Kitajska, Japonska in Združeno kraljestvo.
• Uvoz: V letu 2020 so uvozile za 2.022,4 milijarde evrov blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -747 milijard evrov. V največji meri so uvažale strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, farmacevtske izdelke in mineralna goriva. V letu 2020 so največ izdelkov uvozili iz Kitajske (19 % od celotnega uvoza), Mehike, Kanade, Japonske in Nemčije.

Izvoz in uvoz v ZDA

Glavni izvozni/uvozni trgi:

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v ZDA so v letu 2018 znašale 6.326 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 9,2 %. Celotne izhodne TNI ZDA so v letu 2018 znašale 5.487 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,2 %.

Wall street, ZDA. Foto: Shutterstock

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 2.142,1 milijarde evrov. Največ investicij je zaslediti na področju komunikacij in nepremičnin.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:

Vir: FDI Intelligence, september 2020

Poslovno sodelovanje med ZDA in Slovenijo

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

• Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o spodbujanju investicij
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (BUSZTS-1)
• Zakon o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o Fulbrightovem programu izmenjav (BUSFPI-1)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Jedrsko regulatorno komisijo Združenih držav Amerike (NRC) o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izmenjavi podatkov o spremljanju terorizma (BUSIPST)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o krepitvi sodelovanja pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj in v boju proti njim (BUSPHKD)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju (BUSSOVP)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (BUSSDP)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o plačilu dolga nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije do Vlade Združenih držav vključno z njenimi agencijami, ki ga izrši Republika Slovenija in Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije in  Vlado Združenih držav Amerike o plačilu dolga nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije do Vlade združenih držav vključno z njenimi agencijami, ki izvrši Republika Slovenija (BUSPD)
• ?Uredba o ratifikaciji Sporazuma o vzajemnosti pri javnih naročilih na področju obrambe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o nabavi in vzajemnih storitvah (USA-SVN-02) med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenih držav Amerike (BUSNVS)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma o vzajemnosti pri javnih naročilih na področju obrambe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike ter upravnega dogovora med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike (BUSSV)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Komisijo Združenih držav Amerike za jedrsko varnost o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike ter upravnega dogovora med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike (BUSSV)
• Akt o notifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z Združenimi državami Amerike, ki ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike (MNNSNJ)

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021

San Francisco, ZDA. Foto: Shutterstock

Davčni sporazumi: ZDA imajo sklenjenih 60 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 10/01,)

Slovenski izvoz v ZDA v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Slovenski uvoz iz ZDA v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021

Priložnosti na ameriškem trgu za tujce so predvsem v panogah:

• Živilski izdelki in potrošniško blago: ZDA so največji potrošniški trg na svetu in so zaradi številčnega, bogatega in raznolikega prebivalstva privlačen trg. ZDA ponujajo možnosti za izvoz visoko kakovostnih, raznolikih, nišnih in trendovskih izdelkov.
• Profesionalne in poslovne storitve: To vključuje računalniško oblikovanje in pravno področje. Vključuje tudi druge strokovne, tehnične in znanstvene storitve.
• Zdravstvo: Glavni dejavnik, ki spodbuja rast tega sektorja, je povečevanje in staranje prebivalstva. Drugi dejavniki vključujejo porast kroničnih bolezni, napredek v zdravstvu in inovacije. ZDA so daleč največji porabnik na področju zdravstva, medicinskih izdelkov ter zdravstvenih raziskav in razvoja. Ameriške bolnišnice in zdravstvene organizacije si prizadevajo za učinkovitejše zagotavljanje zdravstvenega varstva z umetno inteligenco in drugimi inovativnimi tehnologijami.
• Gradbeništvo: Tržne analize kažejo, da se bo ta sektor v naslednjih desetih letih stalno povečeval in dosegal visoke rasti.
• IKT: ZDA so največji tehnološki trg na svetu. Predstavljajo 31 % svetovnega trga, kar je v letu 2019 predstavljalo približno 1,6 trl USD. Velikost, bogastvo in prefinjenost ameriškega trga ponujajo idealno testno tržišče za inovativne izdelke in storitve. Perspektivi segmenti so predvsem internet stvari, pametna mesta in umetna inteligenca.

Znanstveniki iznašli cepivo proti staranju

Izobraževanje

Za institucionalizirano izobraževanje prebivalcev ZDA skrbi šolski sistem, ki je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij; od osnovnih šol prek visokih šol do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav ta tudi ne financira. Šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.

Osnovnošolski sistem se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Prav tako iz tega sklopa je danes zelo pomembno tudi vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje pa tudi več kritik le-tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence. Kot alternativa se starši večkrat odločijo za izobraževanje na domu.

Znane univerze ZDA so: Stanford, Berkeley, UCLA, Harvard, Columbia. Na lestvici najboljših svetovnih univerz so ZDA daleč pred ostalo konkurenco.

Šolski dan v osnovnih in srednjih šolah se lahko precej razlikuje, vendar običajno traja od 8. do 15. ure oz. do 15.30 z eno uro za kosilo. V srednji šoli dijaki opravljajo šest ur (ki trajajo 60 minut) ali štiri 90-minutne ure (z desetminutnimi odmori med predavanji). Obšolske dejavnosti in športne aktivnosti so na sporedu po pouku.

Študija Nacionalnega centra za statistiko izobraževanja je pokazala, da 14 odstotkov ameriških šol presega zmogljivosti. V času, ko otroci potrebujejo več pozornosti kot kdajkoli prej, da bi uspeli, prenatrpane učilnice otežujejo učenje.

Pri vpisu na univerze v ZDA je zaznati veliko konkurenco. Vsaka univerza ima svoj izbirni kriterij in konkurenca je zelo huda. Študenti morajo preveriti podrobnosti na spletni strani univerze, morajo pa se tudi prepričati, da zelo dobro načrtujejo svoje prijave.

Dodiplomski študijski program za mednarodne študente se giblje od 20.000 do 40.000 $ na leto, podiplomski programi pa od 20.000 do 45.000 $ na leto (diploma MBA lahko stane bistveno več, prav tako strokovni programi, kot so pravo, medicina, zobozdravstvo, nekateri programi oblikovanja itd.).

Vsaka od zgoraj omenjenih ameriških univerz sprejme od 80 do skoraj 100 % mednarodnih kandidatov na letni ravni.

Za mednarodne študente so najugodnejše ameriške univerze: Državna univerza Minnesota – Moorhead, Ženska univerza Mississippi, Southwest Minnesota State University, Državna univerza Delta, Državna univerza Bemidji in Državna univerza Henderson.

Hči Steva Jobsa ne bo podedovala niti centa

Za opravljanje dela v ZDA pa najprej potrebujemo delodajalca, ki začne postopek za delovno vizo. Delovne vize za Združene države Amerike so začasne - po preteku se je treba vrniti v domačo državo. Glede na to, da je trenutno stopnja brezposelnosti tudi v ZDA visoka, potreb po tujem kadru ni, tako da le redkim, zelo iskanim poklicem izdajajo vize.

Za državljane RS vizum za turistična in poslovna potovanja v Združene države Amerike ni potreben. Svojega statusa obiskovalci ne morejo spremeniti v študentskega ali obiska podaljšati. V vsakem primeru si morajo slovenski študentje priskrbeti ustrezno študentsko vizo pred odhodom v Združene države Amerike.

Do 5 % podjetij v ZDA vam lahko sponzorira delovni vizum.

Kako lahko pridobite delovni vizum za ZDA?

Imeti morate ponudbo za delo v ZDA. Za pridobitev delovnega vizuma se morate prijaviti in biti sprejeti na delovno mesto v ZDA; odobrena peticija s strani ameriške službe za državljanstvo in priseljevanje (USCIS); odobritev delovnega spričevala s strani Ministrstva za delo (DOL).

Certifikat bo določen s poklicnimi zahtevami prostega delovnega mesta. Po odobritvi certifikata se lahko začne postopek pridobivanja talentov in razgovorov.

Zvezna minimalna plača znaša 7,25 ameriškega dolarja na uro. Številne države imajo tudi zakone o minimalni plači. V primerih ko za zaposlenega veljajo državni in zvezni zakon o minimalni plači, je uslužbenec upravičen do višje od obeh minimalnih plač. Povprečna letna plača leta 2019 v ZDA je znašala 51.916,27 $.