Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Švici (2/5)

Gospodarske panoge v Švici

 
Švica slovi po bogatem in stabilnem gospodarstvu z nizko stopnjo brezposelnosti.
 
Švicarsko gospodarstvo je eno najnaprednejših gospodarstev na prostem trgu. Gre za sodobno tržno gospodarstvo z nizko stopnjo brezposelnosti in visoko kvalificirano delovno silo.
 
Švica ima, predvsem zaradi visoko razvitega storitvenega sektorja, eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu. Prav tako ima drugi najvišji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca na svetu.
 
Moč švicarskega gospodarstva je v veliki meri posledica njegovega mednarodnega dosega in močnega prepletanja z gospodarstvi drugih držav. Švica ima eno najvišjih izvoznih stopenj kot delež bruto domačega proizvoda.
 
Zelo pomembno vlogo pri nakupni odločitvi ima ustrezna poprodajna storitev.
 
Švicarski neto državni dolg MDS je ob koncu leta 2017 znašal 27,95 odstotka njenega BDP. OECD svoj številko nacionalnega dolga imenuje tudi bruto javnofinančni dolg. Konec leta 2018 je OECD izmeril švicarski državni dolg kot 41,1 odstotka BDP države. Švicarski zvezni računi so leto 2020 zaključili z rekordnim primanjkljajem v višini 15,8 milijarde CHF. Zaradi primanjkljaja se je leta 2020 neto dolg povišal za 15,5 milijarde CHF. Po računovodski prilagoditvi neupravnih sredstev se je bruto dolg povečal za 6,7 ​​milijarde CHF na 103,7 milijarde CHF.
 
BDP znaša 703,1 milijarde USD.
 
Stopnja rasti BDP je od leta 1980 do leta 2021 v povprečju znašala 0,44 odstotka in je v tretjem četrtletju leta 2020 dosegla najvišjo vrednost; 6,40 odstotka. V drugem četrtletju leta 2020 je bila ta rekordno nizka; -6,20 odstotka.
 
V skladu s svetovnimi makro modeli in pričakovanji analitikov Trading Economics naj bi BDP v Švici do konca leta 2021 dosegel 695 milijard USD. Dolgoročno naj bi se švicarski BDP po naših ekonometričnih modelih gibal okoli 725 milijard USD leta 2022 in 740 milijard USD leta 2023.
 
Konkurenčne prednosti države izhajajo iz sposobnosti za inovacije in nadgradnjo. Različne nacionalne vrednote, kultura, gospodarske strukture, institucije in zgodovina prispevajo k uspehu Švice.
 
Švicarsko gospodarstvo temelji na finančnih storitvah, proizvodnji, kovinah, farmaciji, kemikalijah in elektroniki.



Gospodarstvo v Švici je po običajnem modelu prvega sveta razdeljeno na tri sektorje: kmetijstvo, industrijo in storitve. Najbolj razvit je storitveni sektor, saj ta prejema približno 73 odstotkov BDP in zaposluje 77,2 odstotka delovne sile. Samo bančništvo predstavlja skoraj 10 odstotkov BDP, industrija pa 26 odstotkov in zaposluje 20 odstotkov delovne sile. Kmetijstvo predstavlja odstotek BDP in zaposluje približno 3 odstotke aktivnega prebivalstva. 
 
Kmetijstvo: Švica je bila včasih kmetijska država, ki se je zaradi tradicije rokodelstva razširila v industrijo. Primarni kmetijski izdelki so meso in mlečni izdelki. Švicarske oblasti kmetom namenjajo številne neposredne subvencije, da bi zadostili strogim okoljskim merilom, kot je varstvo tal.
 
Država nima skoraj nobenih mineralnih virov. Kljub majhnosti kmetijskega sektorja je ekološko kmetovanje v zadnjih letih doživelo precejšnjo rast.
 
Storitveni sektor: Dobro razviti in globalno konkurenčni storitveni segmenti, kot so bančništvo, zavarovalništvo in transport, so prispevali k razvoju mednarodne trgovine v Švici. Turizem znatno prispeva h gospodarstvu in  pomaga uravnotežiti trgovinski primanjkljaj Švice. Pandemija covida-19 je zaradi omejitev potovanj po vsem svetu močno vplivala na švicarsko turistično industrijo. Storitve nastanitev in prehrane so zaradi zaprtja hotelov in restavracij ter odsotnosti turistov v letu 2020 beležile kar 54,2-odstotni padec.
 
Industrija: Medtem se je industrijsko gospodarstvo pretvorilo v gospodarstvo znanja. Švica je po vsem svetu znana po visoki kakovosti svojih izdelkov; predvsem ur, motorjev, generatorjev, turbin in raznovrstnih izdelkov visoke tehnologije. Močan industrijski sektor spodbujajo velike izvozne skupine. V Baslu sta zelo dinamični in močni kemična in farmacevtska industrija. V letu 2020 so v Švici beležili upad industrijske proizvodnje v višini 3,3 odstotka. V letu 2021 naj bi industrijski sektor zrasel za 4,9 odstotka, v letih 2022 in 2023 pa za 3,9 in 3,2 odstotka.
 

• ekološka živila: V letu 2019 se je vrednost maloprodaje ekoloških pakiranih živil v Švici povišala za 4 odstotke in dosegla 408,8 milijona evrov.  Sektor ekoloških omak, prelivov in začimb je v letu 2019 dosegel najvišjo, 10-odstotno stopnjo rasti. Analitiki napovedujejo, da se bo prodaja ekoloških pakiranih živil v prihodnjih petih letih povečevala po 5-odstotni povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla vrednost 511,9 milijona evrov. Največji konkurent na švicarskem trgu ekoloških pakiranih živil je Coop Genossenschaft, ki je imel v letu 2019 37-odstotni tržni delež v maloprodaji. Sledita mu Migros s 23 odstotki in Emmi s 4 odstotki.
• Biotehnologija: Švica je eno vodilnih biotehnoloških središč na svetu, ki privablja številna tuja podjetja, strokovnjake in investitorje. Panoga zagotavlja več kot 50.000 delovnih mest in skupaj s farmacevtsko in kemično industrijo predstavlja skoraj polovico švicarskega izvoza. Investicije v javna in zasebna švicarska biotehnološka podjetja so velike in presegajo milijardo CHF (približno 930 milijonov EUR) na leto. Švicarski trg biotehnologije je v letu 2019 ustvaril približno 4,5 milijarde evrov prihodkov v primerjavi s 3,7 milijarde evrov prihodkov v letu 2018.

 
Strojna, elektrotehniška in kovinska industrija so največji industrijski delodajalci v Švici in eni vodilnih izvoznikov v državi.
 
Vir: Factiva, avgust 2020.
 
Vlada je gospodarstvu zaradi koronakrize namenila več kot 65 milijard CHF (70,6 milijarde USD) podpore, saj se je velik del dejavnosti v državi v letih 2020 in 2021 ustavil. Približno 40 milijard CHF je bilo na voljo za nujna posojila za podjetja v težavah. Vlada je predstavila tudi načrt za ponudbo dodatnih posojil v višini do 154 milijonov CHF za zagonska podjetja.
 
Obljubljeni gospodarski paket podjetjem z likvidnostnimi težavami olajša pridobitev prehodnih bančnih posojil. Podjetja, ki jih je prizadela kriza, lahko začasno in brez obresti odložijo plačilo prispevkov za socialno zavarovanje. Ti ukrepi veljajo tudi za samozaposlene osebe, katerih promet se je zmanjšal.
 
Denar je namenjen tudi kritju nalaganja dela s krajšim delovnim časom v podjetjih, druga sredstva pa so bila namenjena posojilom v težkih razmerah in za podporo posebnim sektorjem, kot je upravljanje dogodkov. Po podatkih gospodarskega ministrstva je bilo do začetka aprila skoraj 20.000 podjetjem izplačanih približno 1,6 milijarde CHF takih posojil v stiski. Zahteve za delno brezposelnost so se zaradi pandemije močno povečale in bodo predvidoma še naraščale.
 
Švica je napovedala državam v razvoju paket pomoči v  višini 400 milijonov CHF. Polovica sredstev bi šla Mednarodnemu odboru Rdečega križa iz Ženeve. Sredstva bi bila zagotovljena tudi Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim organizacijam, ki v času krize pomagajo državam v razvoju.
 
Vir: swissinfo.ch
 

Pregled gospodarskih gibanj v Švici

 
Uvoz: V letu 2020 je znašal 229,7 milijarde evrov. Pri uvozu blaga prevladujejo dragi kamni in kovine, farmacevtski izdelki, stroji, vozila ter električna in elektronska oprema. Nemčija je na prvem mestu držav, od koder je Švica v letu 2020 največ uvažala. Iz Nemčije so uvozili 19,5 odstotka od celotnega uvoza. Sledijo Italija, ZDA, Kitajska in Francija.
 
Izvoz: Izvoz blaga je znašal v letu 2020  299,7 milijarde evrov. Trgovinski presežek je znašal 70 milijard evrov. Švica je v letu 2020 izvozila največji delež farmacevtskih izdelkov, dragih kamnov in kovin, organskih kemikalij, strojev ter ur. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 so bile ZDA, kamor so izvozili 23 odstotkov celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija. 



(*) EIU/IMF napoved



Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Švici so v letu 2018 znašale 900,7 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,2 odstotka. Celotne izhodne TNI Švice so v letu 2018 znašale 1.070,7 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 4 odstotke.
 
V obdobju med januarjem 2003 in februarjem 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 32,3 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju finančnih storitev in komunikacij.
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:

Poslovno sodelovanje med Švico in Slovenijo

 
Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Švico:

• Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o vzpostavitvi diplomatskih in konzularnih odnosov
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švice
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o vzpodbujanju in vzajemni zaščiti investicij (BCHSVZI)
• Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Švicarsko konfederacijo, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo (BCHNSNJ)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani v boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo njihovim finančnim interesom, s Sklepno listino (MESCHBG)

 
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020
 
Švica ima sklenjenih 112 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo RS-MP št. 15/97, 5/13).
 
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na švicarskem trgu, so predvsem:
 
Švicarski trg je prefinjen in zelo zahteven ter ima tržno usmerjeno gospodarstvo.
 
Zdravstvo in farmacija: Švica ima vodilni položaj v svetovni farmacevtski industriji, mesto Basel pa je evropsko farmacevtsko središče. Izdatki za zdravila na prebivalca so med najvišjimi na svetu, potrošnja pa je osredotočena predvsem na patentirana zdravila. Priložnosti za podjetja so v oskrbi svetovnih farmacevtskih podjetij s sedežem v Švici, vključno z družbama Novartis in Roche. Številna manjša podjetja so dejavna kot proizvajalci, dobavitelji, ponudniki storitev in prodajna podjetja. Približno 46.000 zaposlenih dela neposredno za švicarsko farmacevtsko industrijo in še 55.000 v medicinski industriji. Slovenija je v letu 2020 v Švico izvozila za 3,6 milijarde EUR farmacevtskih izdelkov. Blagovna menjava s Švico se v zadnjih letih povečuje, kar je predvsem posledica Novartisovega nakupa Leka v letu 2002.
 
Hrana in pijača: Švica uvozi velike količine hrane. Potrošniki povprašujejo predvsem po kakovostnih premium izdelkih, ki se razlikujejo od tistih, ki so že na voljo na trgu. Priložnosti za izvoz so predvsem v segmentih zdravih alternativ obstoječim proizvodnim linijam (brez umetnih barvil in z malo sladkorja), etnične hrane, jagnječjega in govejega mesa, alkoholnih pijač, vina ter inovativnih brezalkoholnih pijač.
 
Stroji in oprema: Na švicarskem trgu obstajajo priložnosti za podjetja,  ki proizvajajo opremo in stroje, vključno z opremo IKT. Priložnosti so v oskrbi švicarskih svetovnih korporacij s področja farmacije (Novartis, Roche), kemične industrije (Syngenta, Clariant, Firmenich, Givaudan), strojev (ABB), predelave hrane (Nestlé), finančnega sektorja (UBS, Credit Suisse, Zurich Insurance, SwissRe) in trgovanja z blagom (Glencore, Mercuria). Prav tako so priložnosti za dobavo malim in srednje velikim podjetjem, ki potrebujejo visokotehnološke stroje in opremo.
 
Vir: izvoznookno.si




Izobraževanje: Švicarski izobraževalni sistem je znan kot eden najboljših na svetu. Zaradi politične ureditve države tudi šolski sistem izgleda kot mozaik. V izobraževanju je vsak kanton samostojen, Švicarska konfederacija pa vrši nadzor nad šolskim sistemom vsakega kantona posebej, da zagotovi, da se v vseh kantonih izvršuje enako kvalitetno izobraževanje.

Šolsko leto je v švicarskem državnem sistemu razvrščeno v dva semestra. Običajno se novo šolsko leto začne sredi avgusta ali septembra, čeprav se točni datumi nekoliko razlikujejo glede na kantonalna pravila. Običajno šole delujejo od 8.30 do 16. ure z dolgim ​​odmorom za kosilo.

Švica je glede na nedavno raziskavo OECD/PISA o izobraževalnih standardih med 15-letniki na devetem mestu med 65 državami in gospodarstvi. Večina lokalnih in mednarodnih šol je brezplačnih, vendar še vedno obstajajo na račun plačila staršev izredno visokih davkov.

Švicarji se radi učijo angleščine, saj je to jezik poslovanja, zato boste našli priložnosti za poučevanje angleščine tako odraslih kot otrok. Vsi otroci v Švici se v šoli učijo angleščine - nekateri v osnovni šoli, drugi šele ko dopolnijo približno 14 let in se že učijo drugega jezika.

Domače šolanje je dovoljeno v 16 od 26 švicarskih kantonov. Po podatkih Tages-Anzeigerja je imel Vaud največ šolanih učencev, sledita Bern in Aargau ter Zürich.
  
Večina študentov v Švici zaključi 11 let obveznega izobraževanja na državni šoli v občini, v kateri živijo. Približno 5 odstotkov jih obiskuje zasebno šolo. Švica ima tudi nekaj najboljših in najdražjih zasebnih šol na svetu; od vrtcev do univerz.

Švicarski izobraževalni sistem je eden najnaprednejših na svetu. Je prava izbira za mnoge študente, ki želijo študirati v tujini. Sistem je dobro uveljavljen in deluje s preneseno odgovornostjo in administracijo.

V Švici ni univerz, ki bi bile popolnoma brezplačne, zato številne med njimi ponujajo štipendije. Te običajno krijejo vse šolnine in večino dodatnih letnih življenjskih stroškov ter študija v Švici.

Nekateri najbolj dostopni visokošolski zavodi v Švici so: Univerza v Ženevi - povprečna šolnina: 900 EUR/leto, Univerza v Bernu - povprečna šolnina: 1.700 EUR/leto, Univerza za uporabne znanosti in umetnosti severozahodna Švica FHNW - povprečna šolnina: 1.260 EUR/leto.

Druge švicarske univerze ponujajo nekaj angleških programov, na primer Univerza v Fribourgu z dvema študijskima programoma angleščine. Druge univerze ponujajo nekaj angleških tečajev, kot je Univerza St. Gallen ali programi v več različnih jezikih; Univerza za umetnost Bern.

Po mednarodnih pričevanjih študentov velja Švica za odlično mesto za visokošolsko izobraževanje v Evropi. Še dodatne tri univerze v Švici so bile ocenjene kot zelo dobre; ETH Zürich - Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo, Univerza v Lausanni in Univerza v Zürichu.

Leta 2020 je Univerza v Zürichu ponovno dosegla dobre rezultate na lestvici QS, s čimer se je uvrstila na visoko mesto na treh od petih področij, kjer se je uvrstila na 43. mesto na področju znanosti o življenju in medicini.

Najbolj kakovostni študiji v Švici naj bi bili: Podjetništvo (MBA); Mednarodno poslovanje (MBA); Diplomirani poslovnež na področju upravljanja (BBA); Digitalno poslovanje; Diplomirani mednarodni menedžer; Globalni MBA; Diplomirani umetnik: tri smeri (gostoljubnost, gostinski dogodki ali oblikovanje); področje umetne inteligence in strojnega učenja.

Za obiskovanje univerze mora študent najprej končati gimnazijo in imeti diplomo. Študij na univerzi običajno traja štiri leta in pol.

Medicinsko izobraževanje v Švici poteka v angleškem (Univerza v Baslu), nemškem (Univerza v Bernu) in francoskem jeziku (Univerza v Ženevi in ​​Lausanni). Zdravstveno izobraževanje v Švici traja šest let.

Mednarodni študenti lahko po zadnjih informacijah delajo za študentski vizum Tier 4 s polnim delovnim časom, vendar le do izteka, kar običajno traja le štiri mesece.

V tej državi je zelo težko doseči, da ste kot tujec resnično sprejeti. Konkurenca je izjemno huda, zlasti za tujce. Predlog za tuje študente je, da bi se udeležili številnih dogodkov povezovanja v mrežo in popolnoma tekoče govorili enega od uradnih jezikov Švice (vendar večinoma v nemščini ali francoščini).

Varnost med študijem je na najvišji stopnji, saj je Švica zelo varna država z zelo nizko stopnjo kriminala.

Prednosti magistrskega študija v Švici leta 2021: Švicarsko izobraževanje je svetovnega razreda. Izgubite se lahko v širokem večkulturnem okolju. Vadite lahko številne športe. Udeležite se lahko številnih družabnih in kulturnih dogodkov ter izkoristite možnosti štipendiranja.

Kljub temu da se nahaja v osrčju celinske Evrope, Švica ni uradni del Evropske unije in vsak mednarodni študent bo za študij potreboval študentsko vizo. Poiščite dokumentacijo, ki jo potrebujete, in upoštevajte predpisane postopke, ki so odvisni od države izvora.

Kar zadeva delovna dovoljenja po študiju v Švici lahko študentje ostanejo v državi šest mesecev po končani diplomi in iščejo zaposlitev. To pa lahko storijo le, če pridobijo dovoljenje za prebivanje. Medtem ko iščete stalno zaposlitev na podlagi dovoljenja za prebivanje, lahko delate največ 15 ur na teden.

Delo: V Švici je poznan dvojni pristop k delovnem tržišču in sicer kot zaposleni ali pa kot samostojni podjetnik.

Država že dolgo velja kot vroča točka izseljencev. Mnogi ljudje zaradi visoke kakovosti življenja in visokih plač razmišljajo o selitvi v Švico. Čeprav je Švica tako priljubljena, se priseliti tja ni tako enostavno. To velja za vse ljudi, tudi za državljane EU.


Najti zaposlitev v Švici je enostavno in obenem težko. Po eni strani švicarski trg dela z veseljem sprejema tujce, zlasti na višjih vodstvenih položajih. Čeprav je iskanje zaposlitve v Švici težko in se zdi, da so ure iskanja dolge, vztrajajte.

V Švici je najvišje plačano delovno mesto finančnega direktorja, ki ima povprečno mesečno plačo 14.231 frankov (brez obdavčitve). Tudi piloti so visoko plačani - kljub vplivom koronavirusa - domov odnesejo 8.365 do 9.361 frankov na mesec.

Švica nima zakonsko določene minimalne plače. Povprečna bruto mesečna plača je v letu 2020 znašala 6.538 CHF, kar je približno 6046 EUR.

Delodajalci so na splošno tisti, ki določajo plače za švicarske delavce, OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) pa je dosledno ugotavljal, da ima Švica eno najvišjih letnih plač na svetu, ki znaša okoli 6.500 CHF na mesec.

Katera so najboljša delovna mesta v Švici? Vojaški častnik - povprečna ocenjena letna plača: 83.880 CHF (84.009 USD); programski inženir - povprečna ocenjena plača: 87.693 CHF (87.829 USD); računovodja - povprečna ocenjena plača: 89.515 CHF (89.653 USD); pilot - povprečna ocenjena plača: 101.340 CHF (101.496 USD); duhovnik / minister; veterinar in investicijski bankir.

Po katerih kadrih povprašuje Švica? Finance in sorodne storitve, vključno z bančništvom, zavarovalništvom, revizijo; stroji, strojništvo in elektrotehnika ter kovine; zdravila in kemikalije; obnovljivi viri energije, zlasti hidroenergije, biotehnologija in znanosti o življenju ter letalstvo.

Za prijavo na delo v Švici potrebujete življenjepis, spremno pismo in spričevala o izobrazbi. Vlogo morate napisati v jeziku oglasa za zaposlitev / podjetja; naj bo to nemški, francoski ali italijanski, razen če ste posebej zaprošeni za oddajo prijave v angleškem jeziku.

V Švici ni ločenih delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje. Namesto tega boste dobili dovoljenje za prebivanje, ki vam daje dovoljenje za delo. Vaš delodajalec lahko kantonalnim oblastem dokaže, da namesto tega ni bilo državljanov EU/EFTA, ki bi bili primerni za to delo.

Pridobitev švicarskega delovnega dovoljenja traja najmanj osem tednov, nato pa še nekaj dni za pridobitev vizuma (upoštevajte, da bo celoten postopek trajal najmanj 3 mesece).