Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Severni Makedoniji (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Severno Makedonijo.
Fotografija: Jezero Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Jezero Ohrid, Severna Makedonija. Foto: Shutterstock

Makedonija je majhno gospodarstvo z bruto domačim proizvodom (BDP) v višini 4,6 milijarde USD, kar predstavlja približno 0,01% celotne svetovne proizvodnje. Kmetijstvo in industrija sta dva najpomembnejša sektorja gospodarstva, vendar se je storitveni sektor v zadnjih nekaj letih močno okrepil. Ima odprto gospodarstvo, čigar nadaljnja rast in razvoj sta v veliki meri odvisna od napredka pri integraciji v EU.
 
Država, katera vztrajno strmi k ekonomskim reformam, prosti trgovini in regionalni integraciji, lahko poskrbi za svoje osnovne prehranske potrebe. Od tujih trgov pa je odvisna glede olja, bencina in večine moderne mehanizacije in delov.
 
Kljub vsemu pa je brezposelnost še zmeraj velik problem v Makedoniji. Brezposelnih je več kot 30 % prebivalstva.
 
V času Jugoslavije je bila Makedonija njena najrevnejša država. Po osamosvojitvi zaradi embarga Grčije ni prišlo do večje gospodarske rasti vse do leta 1996. Nakazila migrantov iz tujine in tuja pomoč so pomagali oblažiti prehodno obdobje. Od tedaj se je BDP praktično vsako leto zviševal, k čemer je pripomogla tudi uspešna privatizacija v letu 2000.
 
image_alt
Med obnovo stare graščine odkrili zaklad

Severna Makedonija je šesta najrevnejša država v Evropi. Po osamosvojitvi leta 1991 je Severna Makedonija doživela dramatične gospodarske spremembe in postopoma izboljšala svoje gospodarstvo.
 
Makedonija je država v razvoju, ki je na 82. mestu indeksa človeškega razvoja in svojim državljanom zagotavlja socialno varnost, univerzalni zdravstveni sistem in brezplačno osnovno in srednje izobraževanje.
 
Severna Makedonija je država z višjimi srednjimi dohodki, ki je v zadnjem desetletju naredila velik napredek pri reformi svojega gospodarstva. Po močni gospodarski rasti v obdobju 2002–08 v povprečju 4,3% se je povprečna rast BDP od leta 2009 znižala na 2,1% na leto.
 
V Severni Makedoniji lahko vsak najde nekaj zase. Foto: Shutterstock
V Severni Makedoniji lahko vsak najde nekaj zase. Foto: Shutterstock

Zakaj je Makedonija tako revna? Makedonsko nacionalno prebivalstvo znaša nekaj več kot dva milijona ljudi, a kar  600.000 posameznikov trenutno živi pod pragom revščine. V primeru Makedonije se etnične skupine med seboj krivijo za svoje nesreče.  Brezposelnost je glavni vzrok revščine v Makedoniji.
 
Letna stopnja rasti BDP v Makedoniji je od leta 2001 do leta 2021 v povprečju znašala 2,45 odstotka, v drugem četrtletju leta 2021 je dosegla rekordno najvišjo vrednost 13,10 odstotka, v drugem četrtletju leta 2020 pa rekordno nizko -14,90 odstotka.
 
Leta 2020 je državni dolg Severne Makedonije znašal okoli 6,71 milijarde ameriških dolarjev.
 
Severna Makedonija je najrevnejša od nekdanjih jugoslovanskih republik, vendar je v zadnjem desetletju dosegla pomemben napredek pri širitvi svojega gospodarstva. 

Gospodarske dejavnosti
Gospodarske dejavnosti


Kmetijski sektor je v letu 2020 predstavljal 8 % BDP in zaposloval 15 % aktivnega prebivalstva. Storitveni sektor predstavlja 64 % BDP in zaposluje 53 % celotne delovne sile. Industrijski sektor predstavlja 28 % BDP in zaposluje 31 % aktivnega prebivalstva. 
 
Kmetijstvo: Gospodarstvo Severne Makedonije je tradicionalno temeljilo na kmetijstvu. 2/3 kmetijskih zemljišč sta kategorizirani kot pašniki, 1/3 pa so obdelovalna kmetijska zemljišča. Država proizvaja predvsem grozdje, tobak, zelenjavo in sadje. Pomembna segmenta sta še ovčereja in kozjereja.
 
Vinarstvo: Severna Makedonija na leto proizvede med 110 in 120 mio litrov vina. Letno vinarski sektor prispeva približno 17 % - 20 % BDP- ja v celotnem kmetijskem sektorju. Le 15 % vina prodajo na domačem trgu, 85 % pa ga izvozijo v 38 držav po vsem svetu. Vino je drugi največji kmetijski izvozni proizvod Severne Makedonije, takoj po tobaku. Letno izvozi Severna Makedonija za približno 50 mio EUR vina. Vinarska industrija zagotavlja delo za približno 30.000 posameznih kmetij, 12.000 sezonskih delavcev in več kot 2.500 zaposlenih v 74 registriranih vinotočih. Zaradi pandemije COVID-19 se je leta 2020 prodaja vina na domačem trgu zmanjšala za -9 % in dosegla obseg 25 mio litrov.  Analitiki napovedujejo, da bo prodaja vina na domačem trgu v obdobju 2021-2025 rasla po 4 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 31 mio litrov. Obseg prodaje vina se je v maloprodaji v letu 2020 povečal, medtem ko se je strmo zmanjšala prodaja v restavracijah in barih, kar je povzročilo negativno skupno rast obsega prodaje. Omejitveni ukrepi in socialno distanciranje so močno vplivali predvsem na prodajo vseh vrst penečih vin. Poleg tega, do so bili zaprti gostinski obrati, so bila omejena tudi praznovanja in družabni dogodki, zato je bil obseg prodaje v tem segmentu najbolj prizadet.
 
Turizem: Makedonski turistični sektor se v zadnjih desetih letih hitro razvija. Prihodki od turizma so se v preteklem desetletju povečali za približno 140%. Izbruh pandemije korona virusa ni zaprl le hotelov in nastanitvenih zmogljivosti, temveč tudi meje Severne Makedonije, kar je drastično vplivalo na turistični sektor. Po podatkih makedonskega statističnega urada (MAKSTAT) je število tujih turistov v Severni Makedoniji v letu 2020 medletno upadlo za -84,4 % na zgolj 118.206. Največ tujih turistov prihaja v Makedonijo iz Turčije, Albanije, Srbije in Kosova. Analitiki napovedujejo, da si bo makedonski turizem opomogel šele po letu 2023. Makedonska vlada je junija 2021 napovedala, da pričakuje v obdobju 2021-2027 približno 200 mio EUR investicij v turistični sektor. 
 
image_alt
Kot najstnik brezdomec, danes uspešen podjetnik in milijonar

Država ima nekaj zalog železa, bakra in svinca.
 
Glavni viri dohodka storitvenega sektorja prihajajo iz segmentov prometa, telekomunikacij in proizvodnje energije. 
 
Vir: EIU; Factiva, april 2021
 
Pregled gospodarskih gibanj v Severni Makedoniji
 
Uvoz: Uvaža največ bisere in drage kamne, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, strojno opremo ter železo in jeklo. Največ Severna Makedonija uvaža iz Združenega kraljestva, od koder je v letu 2020 uvozila 15,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Srbija, Kitajska in Grčija.
 
Izvoz: V letu 2020 je izvoz blaga znašal 4,7 mlrd EUR, uvoz pa 6,4 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2020 znašal -1,8 mlrd EUR. Severna Makedonija največ izvaža kemične izdelke, električno in elektronsko opremo, stroje, železo in jeklo ter oblačila. Najpomembnejša izvozna trga Severne Makedonije sta Nemčija in Srbija. V Nemčijo je Severna Makedonija v letu 2020 izvozila za 47,2 % celotnega izvoza, v Srbijo pa za 7,9 %.

Izvoz - uvoz blaga 2018 - 2023
Izvoz - uvoz blaga 2018 - 2023


Vir: Factiva
Vir: Factiva


Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Severni Makedoniji so v letu 2018 znašale 5,1 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,6%. Celotne izhodne TNI Severne Makedonije so v letu 2018 znašale 0,1 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -10,9%.
 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 9,0 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je Slovenija, sledita pa ji ZDA in Turčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003 - 2020
Vir: FDI Intelligence
Vir: FDI Intelligence

 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Slovenijo in Severno Makedonijo

 
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:
  • Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o zaposlovanju sezonskih delavcev (BMKZSD)
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BMKIDO)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij (BMKZSI)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o razvojnem sodelovanju (BMKRS)
  • Uredba o ratifikaciji protokola med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Makedonije o izvozu vina iz Republike Makedonije v Republiko Slovenijo
  • Zakon o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKGS)
  • Zakon o ratifikaciji plačilnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo (BMKPS)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BMKMPC)
  • Uredba o začasni uporabi Dodatnega protokola št. 1 k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo
  • Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo za kmetijske in živilske izdelke
  • Odredba o obsegu carinske kvote za določeno blago, ki je še na voljo za razdelitev po uredbi o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo za kmetijske in živilske izdelke
  • Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo za industrijske izdelke
  • Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o sodel, ova, nju v zdravstvu in medicini
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije (BMKIKZ)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju (BMKZTS)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BMKVTP)
  • Uredba o ratifikaciji Memoranduma o sodelovanju med Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvom za lokalno samoupravo Republike
  • Sklep o potrditvi Memoranduma o mednarodnem razvojnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo za obdobje od 2013 do 2015
  • Uredba o ratifikaciji Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje in znanost Republike Makedonje o sodelovanju na področju izobraževanja
  • Sklep o potrditvi Memoranduma o mednarodnem razvojnem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Severene Makedonije za obdobje 2020 do 2021
 
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020
 
Davčni sporazumi: Severni Makedonija ima sklenjenih 48 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 6/99).
 
Odnosi med Slovenijo in Severno Makedonijo so bili tradicionalno prijateljski in države so bile dobre partnerice. Med državama obstaja intenzivno sodelovanje in stalen dialog na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Slovenija je Severno Makedonijo pri vstopu v EU vedno podpirala politično, strokovno in tehnično. Slovenija je močno podpirala tudi Severno Makedonijo pri njenih prizadevanjih za vstop v Nato.
 
Ohrid, Makedonija. Foto: Shutterstock
Ohrid, Makedonija. Foto: Shutterstock

V skladu s prednostnimi nalogami slovenske zunanje in gospodarske politike je dvostransko razvojno sodelovanje osredotočeno predvsem na države Zahodnega Balkana. Slovenija je s Severno Makedonijo sklenila dvostranski sporazum o razvojnem sodelovanju in v skladu s sporazumom se razvojno sodelovanje med Slovenijo in Severno Makedonijo osredotoča na varstvo okolja, zlasti na varstvo vodnih virov in upravljanje odpadnih voda ter energetsko učinkovitost. Poseben poudarek je na krepitvi gospodarskega razvoja, uravnoteženem regionalnem razvoju, posodobitvi javne uprave in usposabljanju v okviru pristopa k EU.
 
Slovenija je od leta 2015 donirala več kot 16 milijonov evrov za projekte razvojnega sodelovanja v Severni Makedoniji. Delni seznam zaključenih projektov je na voljo na spletni strani arhiva zunanjega ministrstva.
 
Vir: gov.si

Tuje naložbe so pomembne za razvoj gospodarstva Severne Makedonije. Sektor, ki pritegne največ neposrednih tujih naložb je proizvodni sektor, sledijo pa finančne in zavarovalniške storitve.
 
Sektorji, ki ponujajo priložnosti na makedonskem trgu so predvsem:
 
Energetika: Severna Makedonija pozdravlja naložbe v energetski sektor. Vlada vabi podjetja, da načrtujejo, gradijo in upravljajo nove hidroelektrarne ter sončne elektrarne. Podjetja se lahko prijavijo tudi na razpise za gradnjo odsekov nacionalnega distribucijskega omrežja za plin.
 
Kmetijstvo in živilska industrija: Kmetijstvo je ciljno območje za prihodnje naložbe, za rast in razvoj. Čeprav je vlada kmetom v zadnjih 10 letih zagotovila pomembno finančno podporo, ostajata pomanjkanje moderne opreme in naložb v predelovalne zmogljivosti ključni slabosti kmetijskega sektorja. Priložnosti za izvoznike predstavljajo kmetijski stroji in oprema, oprema za pakiranje živil in oprema za polnjenje.
 
Meso in žito: Severna Makedonija je neto uvoznica mesa, saj ima premalo proizvodnje mesa, število domačih živali pa se še naprej zmanjšuje. 50 % porabe mesa država uvozi, predvsem perutnine, svinjine in govejega mesa. Makedonija uvaža tudi večino žita.
 
Gradbeništvo: Stavbe v Severni Makedoniji so energetsko neučinkovite in so potrebne obnove. Pri novogradnji je potrebno izpolniti stroge zahteve glede potresne gradnje, zlasti v Skopju, najbolj aktivni potresni coni države. Na gradbenem trgu je povpraševanje predvsem po gradbenih izdelkih, kot so lesena in vinilna okna, vrata, talne obloge, kuhinjsko pohištvo, izolacijski materiali, lepila, cementi, strešne kritine, ogrevalna in prezračevalna oprema ter klimatski in hladilni sistemi.
 
Turizem: Turistični sektor ponuja izvozne in naložbene priložnosti in ima velik potencial za prihodnji razvoj. Ker so naložbe v turizem zelo omejene, obnavljajo in nadgrajujejo starejše hotele, povečala pa se je tudi gradnja manjših hotelov.
 
Vir: izvoznookno.si

Slovenski izvoz v Makedonijo v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Vir: SURS
Vir: SURS


Slovenski uvoz iz Makedonije v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Vir: SURS
Vir: SURS


Povprečna mesečna bruto plača je v Severni Makedoniji v novembru 2020 znašala 41.141 MKD, kar je približno 669 EUR.

Minimalna bruto mesečna plača v Makedoniji v začetku leta 2021 znaša 14.500 MKD ali 236 EUR.
 
Izobraževanje: Izobraževalni sistem v Republiki Makedoniji je sestavljen iz treh podsistemov: Osnovno izobraževanje (ISCED 1 in ISCED 2): traja devet let, brezplačno in obvezno za vse otroke, stare od 6 do 15 let, ne glede na spol , vero in narodnost.
 
Pred kratkim je bila izvedena reforma izobraževalnega sistema z namenom približevanja standardov Evropske unije. Makedonija ima dve glavni univerzi in sicer Univerzo v Bitoli ter Univerzo v Skopju.
 
Koliko stane univerza v Makedoniji? Tipične šolnine: Na splošno študenti na javnih univerzah in visokošolskih zavodih plačujejo od 200 do 400 evrov. Na zasebnih visokošolskih ustanovah študenti plačujejo od 500 do 2000 evrov na študijsko leto.
 
Zanimivo je, da je Makedonija zelo dejavna pri privabljanju mednarodnih študentov zaradi univerzitetne izobrazbe. Večina javnih univerz sploh ne zaračunava šolnine in podpira posredovanje vizumov za mednarodne študente v pospešenem režimu.
 
image_alt
Bill Gates kupil hotelsko verigo za 1,9 milijarde evrov

Koliko študentov je v Makedoniji? Ima 25 fakultet  ter 11 raziskovalnih inštitutov, več kot 50.000 študentov in približno 3.000 raziskovalnih in učnih delavcev.
 
Mednarodni študent lahko dela med študijem v Makedoniji. Za združitev študija z delom v Makedoniji potrebujejo le delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje bo veljalo, dokler je veljavno študijsko dovoljenje.
 
Delo: Makedonija se sooča z veliko brezposelnostjo, saj ta presega 30 %. Med mladimi od 15 do 24 leta jih je brez dela kar 70 %.

Kljub temu, da ima Makedonija močno sindikalno organizacijo, še zmeraj prihaja do mnogih kršitev na področju zdravja in varnostnih standardov delavcev.

Ministrstvo za delo in socialne zadeve določi kvote za zaposlitev tuje delovne sile glede na zahteve trga. Samo v specifičnih primerih (zaposlitev športnikov, umetnikov, znanstvenikov itd.) pa te kvote ne veljajo.

 

Več iz rubrike

Komentarji: